Kakopak! Večdnevna akcija v Čaganki, drugače sploh ne more biti, kakor da Slovenijo vmes zasneži! Tokrat bomo med večdnevnim Čagankarjanjem še klubske jamarske izpite izvedli in sem si rekel, da moram biti lep, zato sem ves raztrgan jamarski kombinezon do krojačka Anžija odpeljal, da mi ga malce pokrpa. Ker ima industrijski šivalni stroj. Je nekaj stokal, da bi ga lahko vsaj opral prej, a je vseeno pošil, kar je bilo za pošiti, in ker je vse skupaj napravil za en zelen čaj, nisem preveč bogal, ker šivi niso lepo simetrični in enako dolgi. Fant je mlad, se še uči, takšne malenkosti se mu pač morajo spregledati …
Potem sva pa še z Grdinom k bivaku skočila in šotor postavila, v katerem bo imel iz tujine vrnjen Klemi jutri predavanje iz prve pomoči. Če bo slučajno dež padal, da bomo na suhem. Najbolj priden bo potem lahko v istem šotoru s tisto Ančko spal, na kateri se trenira masaža srca in umetno dihanje, najbolj porednega bomo pa na elektrode mašine za oživljanje čez noč priklopili …
Šotor je tokrat zelo kvalitetno postavljen, saj se ga je Grdin med služenjem vojaškega roka zelo dobro naučil postavljati. Je vojska za ljubljanski maraton postavila in razstavila kakšnih 80 m teh šotorov in obvlada.
Čagankarjenje se torej lahko začne! Ne glede na vreme, saj nismo iz cukra …
