Poletje je prišlo, bazen smo končno postavili. A kaj, ko je tako peklensko vroče, da se nobenemu ne ljubi pražiti zunaj. Čez vikend bomo imeli jamarsko akcijo v Kostanjeviški jami, spremljamo jamarske potapljače pri raziskovanju novih delov, potem odhajam v Mostar, kjer bodo imeli mednarodno vajo spet jamarski potapljači, potem pa kar nekaj časa ostajam v Bosni, le v drugem kraju, bomo malo jamarili. Spet mednarodno, s Francozi, Belgijci, Poljaki, Hrvati, Srbi …
In zatorej že nekaj dni besno čistim inbox. Kar pomeni, da se sprehajam po elektronski pošti in urejam stare grehe. Pišem, kar še imam za napisati, delam, kar mi je v mailih naročeno … Hočem oditi brez skrbi. In sem zatorej sedel v kabinetu in delal (torej čistil inbox) ter spet končno ugledal tisti ležalnik na plaži, ki sporoča, da neodgovorjene pošte v nabiralniku ni več. Dobro, roko na srce, nekaj sem jih res na silo zabrisal v arhiv in se bodo slej ko prej spet pojavili, le z oznako “še bolj nujno!”, a občutek je bil vseeno dober. Je ravno moja predraga soproga domov prišla, sem se ji hotel pohvaliti, kako priden sem bil, ona pa vsa zaskrbljena. Da če ne slišim siren!? Jih nisem slišal, a sem za vsak slučaj najprej na pozivnik pogledal. Me je pomirila, da nekaj gori, da jamarskih reševalcev zagotovo ne potrebujejo, da pa mora biti nekaj velikega, ker se črn dim vali tudi proti naši hiši. Seveda sem stekel ven, firbec je najboljša motivacija, vmes sem pa še na Spin pokukal, da sem videl, da smo lahko pri nas relativno brez skrbi, ker je gorelo kar daleč proč. No, kakšnih 5 kilometrov. Nekakšno skladišče odpadne plastike, kakopak!
Sem se celo v bazen spravil, ker je dim sonce zakril in ni bilo tako vroče, je kar prijalo. Sem celo še predrago povabil, da naj se mi pridruži, da prav paše, pa ni hotela, je ravno od frizerja prišla- In si ni hotela že prvi dan frizure pokvariti. Pa še malce je bila jezna, ker nove frizure nisem opazil, plus vprašala je, kam jo bom peljal, da nova frizura ne bo šla v nič. Dobro, tukaj me je kuzlica rešila, je kar ona določila, da gremo najprej na sprehod, šele potem morda na kakšno ledeno kavo ali kaj, da soproga moja frizuro novo sprehodi, a ko smo se že domov vračali, se mimo v mercedezu pripelje dr. Stibro. In sem ga takojci poklical, da naj obrne in naju pobere, da moja predraga ima novo frizuro in jo mora malo po gostilni kateri koli sprehoditi. Je obrnil in do gostilne zapeljal, celo za pijačo je dal, vmes mi je pa še nasvet dal, da za vsak obisk frizerja je pa res ne smem v gostilno peljati! Saj veste, on je svojo soprogo leta 1987 v gostilno na kofe peljal in mu je potem še kar nekaj let težila, kdaj jo bo spet. Ker ženske menda rade kar pomislijo, da zdaj bo pa to vsakoletni dogodek …
