Smo vstopili v novo leto brez težav, kar pomeni, da ni bilo alkohola in tudi jutranje prebujanje je bilo torej nenaporno. Bolj naporno je bilo iskanje odprte gostilne, kjer bi lahko v miru spili kavo. Tudi kapitalizem ni več to, kar je bil, naloga je bila kar težka, smo kruzali po Novem mestu pa nič, vsi podjetni belega kruha se braneči gostinci so še spali (pa govorimo o uri, ko sem TUDI JAZ pokonci!), dokler se nisem spomnil na OMV jev kafič v Žabji vasi. Smo se zapeljali tja in je bil odprt, tudi grelci za lepo zagorelo polt kadilcev so delali. Itak da sem bil glavni car, ker sem predlagal tisti kafič in itak da so hoteli vedeti, kako sem se spomnil nanj. In sem jim iskreno povedal, da sva znala z Robertom kakšno nedeljo tja zakruzat, ko je bilo drugje še zaprto, pa čike imajo in gneče nikoli ni.
A sta bila zmenjena?
Kaj, če sva bila zmenjena, sem neumno vprašal in potem pogledal v smer, kamor je kimala moja preljuba soproga in seveda takoj prepoznal registrsko tablico. Se je mojster Robert pripeljal na OMV črpalko/kafič. In prisedel ter naročil kavo. Potem pa iz žepa izvlekel nekakšen papirček, ves poštempljan z uradnimi OMV žigi in uradnimi podpisi uradnih pooblaščencev in ga podal kelnarci. Itak nam ni bilo nič jasno pa je pojasnil, da ima načrt. Da sodeluje v akciji.
A?!
Na OMV črpalki spiješ deset kav, dobiš deset štempljov in deset podpisov in potem lahko kupiš kavno skodelico za 50 centov. In da pije kave še bolj kakor jaz, ker je štartal na servis! Hm. Sem to reklamo že prej opazil na mizi ampak se mi je zdela skodelica tako češka, da je niti zastonj ne bi hotel, kaj šele, da bi moral plačati, ampak, ker že itak goltam kave kakor moj Ladislav bencin … Mah, ne, ne bom, sem si rekel, so preveč češke, dokler Robert na račun naših dodatnih štirih kav ni dobil svoje druge skodelice (od nameravanega servisa) in sem si jo pobliže lahko ogledal. Saj je kar finta, ne rečem, tist del z napisom je črn in hrapav in poleg dobiš navadno belo kredo in lahko po tistem delu pišeš, kar hočeš (če se bojiš, recimo, da ti bo kdo kavo spil, medtem ko prešaš na stranišču, gor lahko napišeš, da si notri pljunil in potem upaš, da ne bo kdo zbrisal tvojega napisa in napisal Jaz tudi!), a me vseeno ni povsem prepričalo. Mislim, kaj pa potem, ko kredo ponucaš? Ali, kar je še bolj verjetno, izgubiš? Naka, me je v hipu minilo. Sem sicer nekaj nakracal na Robertovo skodelico, tako, za probo in se potem dokončno odločil, da ne bom zbiral podpisov in štempljev in skodelic (verjetno se jih da za isti denar dobiti tudi kje drugje in ne rabiš hoditi na kave na tank štelo!?), a ko sem se peljal domov, sem še malo razmislil. Evo, nekateri imajo čist čudne novoletne žlje, si želijo mir na svetu, pa zdravja za vse in podobne neumnosti, naš Robert je pa bolj prizemljen in v 2011 štarta na češki kavni servis. Kar je kul. Bom verjetno še jaz parkrat skočil tja na kofe, da mu pomagam pri novoletnem cilju, pa še kelnarca ni švoh, verjetno tudi to kaj šteje?!
