Stisni enega zame

To je ena stara pesem, na katero sem se spomnil, ko sem v ožini ene štirikrat odvečen zrak iz riti spustil, da je Šventi daleč spodaj navdušeno ploskal, ampak zdaj že malce prehitevam. Najprej Uma in John.

Ko v filmu Šund Uma Thurman pride z veceja in sede nasproti Travolte, jo na mizi že čaka hrana. In se vsa stopi, kako je kul, da gre človek na vece par črtic kokaina potegnt, ko pride nazaj, jo pa že čaka hrana in lahko takoj navališ, ker drugače bi menda morala samo brez veze sedeti s Travolto. Ampak, ja, ni čist zares pomembno. Danes sva šla s Šventijem v Cink križa malce mišice raztegnit, preden se vrne v Macedonijato in nama ni bilo dovolj do dna prvega brezna priti, ki je malo čez sto metrov globoko, ampak sva se še čez ožino zrinila do dna drugega brezna. Nejamarjem to itak ne pomeni nič, nama je pa pomenilo ful, sva se matrala ko žvali, da sva ven iz tiste ožine pokukala, potem naju je pa še sto metrov gor po štriku čakalo. Čisti safer, ergo čisti užitek. Da je bilo res hudo, naj povem, da sva šla dol okoli devetih zvečer, ven sva pa pokukala ob pol treh zjutraj. Sem se sicer zgrozil, kar pa mi kljub temu ni preprečilo zakuriti ognja (sem bil kar malo ponosen, ko je Šventi ugotovil, da ogenj zakurim kot da bi na gumb pritisnil!), da sva malo prezeble roke pogrela in počakala, da se je segrel tudi Ladislav …

Kje sta tukaj Uma in John iz Šunda? No, okoli pol štirih sem domov prišel in me je na mailu že čakal Markov filmček. Narejen 1. 1. 11, ampak kakor vsi pošteni umetniki si je tudi on vzel par dni časa, da je material odležal in ga je šele potem skupaj zmetal.