Lani enkrat pozimi sem šel spat zelo pozno. Mislim, saj vedno hodim spat zelo pozno, ampak tisti petek sem šel v posteljo, ko je bilo sonce že kar krepko na nebu. Da je bil petek, pa vem zato, ker ko sem se zbudil ves munjen, je bila moja predraga soproga ob meni. Med tednom je ni, mora bogica že navsezgodaj na tlako, ob sobotak pa poleži. Ne sicer tako dolgo kakor jaz ob delavnikih, a ko sem se zaradi nečesa zbudil, sem se ves munjen zagledal v njen obraz. Najprej sploh nisem vedel, kje sem, res. To se mi ne zgodi zelo pogosto, ker ponavadi se naspim, tiste sobote pa sem spal morda dobro urico. Je ura kazala okoli osme ure zjutraj in najprej sem pomislil, da se je spet začela vojna. Ker zakaj bi me drugače kdo budil tako zgodaj?! Bil sem ves munjen in res nisem vedel ne kje sem ne zakaj sem ne kako sem ne nič! Potem sem se zagledal v oči preljube mi soproge in se malo sestavil. Potem sem ga pa seveda zaslišal. Možaka, ki je nekaj vpil v telefon morda pol metra stran od moje postelje. Evo, nič mi ni bilo jasno. To je verjetno tudi Monika opazila, in je samo mirno povedala, da je poštar.
Pajebemumater, zakaj glih pred mojim spalničnim oknom nekomu razlaga, kaj razlaga, kriči, da tista prasica laže in da on to že ni rekel in podobno?! Sem skočil pokonci, ker spanec je itak šel v maloro in kar v samih gatah skočil k vhodnim vratom. Itak sem imel blago jutranjko, ki pa je ob strupenem mrazu itak splahnela, da idiota še z njo nisem strašil, ker ko sem ga zagledal v hrbet, s tisto smešno kosmato kapo s prizdvignjenimi naušniki kakor kakšen ranjen ali star ptič, sem ga tako glasno poslal v rodilne organe njegove že dolgo pokojne matere, da ga je kar po zraku odneslo z dvorišča na cesto. Res. Se je potem opravičeval in mi rinil tiste reklamne pizdarije v roko in račune, a sem ga samo na hitro odpravil in skočil nazaj v posteljo, ki se na srečo še ni uspela ohladiti …
Danes je pa spet zvonilo na vratih ko da je vojna, jaz sem pa morda urico in pol uspel natočiti v tank. Pa ponavadi se ne zbudim ob zvoncu, če ga normalno uporabljajo, ampak model je ene petkrat pritisnil, ves vesel, ko je tako lepo brnelo po hiši. Če bi bil zločinec, bi si itak rekel, na, pa me majo, pome so prišli, a ker nisem, sem se samo zjokal, kam gre ta država, če je že vsak, ki zna petkrat pritisnit na zvonec, lahko poštar. Moj srednji sin je odprl, še ni šel v šolo (evo, tako zgodaj je bilo!) in mu je model začel vpiti, kot bi bil na gmajni, če je ate doma, da je pošto iz Hong Konga. Moj srednji sin me pozna in mu je potiho povedal, da še spim in je potem na vprašanje, če me lahko zbudi, še bolj potiho odgovoril, da to ne bi bilo najbolj pametno. Kar je res, sem bil kar malo ponosen nanj, ko bi le še v šoli bil tako pameten! Potem mu je veseli poštar povedal, da je ate dobil pošto iz Hong Konga in da je potrebno podpisati, da če bo kar on podpisal in je moj srednji sin pač podpisal, zakaj smo ga pa dali šolati, ne?! Jaz sem pa klel Dealxtreme iz Hong Konga, ker imajo tako poceni stvari brez poštnine, da vsi tam naročamo stvari, ki jih ne potrebujemio in klel sem tudi vse Kitajce, kar jih je, ko sem poskušal spet zaspati, pa ni šlo takoj. Dobro, dobil sem meh za vodo s cevko, ki se ga vstavi v nahrbtnik, da se ni potrebno ustavljati in snemati zadeve s hrbta (ker itak med pogostimi čikpavzami ruzak samo malo naslonim), ampak, lepo vas prosim, a se ga ob takšni uri nosi?!
Mah, saj menda se ga, menda je to res dovoljeno tudi pri nas, ampak dovoljeno je tudi zvonec odklopiti. Sem ga odklopil in zdaj čakam, če bodo vrli poštarji s pestjo ropotali po vratih ali kaj?! Moram v hribe, tam je bolj mir, res …
