Neka gospodična, ki občasno prebira te moje zapiske, mi je poslala mail, da ji nekaj ni jasno. Če sem res urednik. Če nisem mogoče vzdrževalec. Da se pretvarjati ni lepo! In mi je postalo malo nerodno danes, ko me je spet Vesna zapregla, da moramo še tista frdamana korita prefarbati in prej še par stvari nakupiti. Je priskakljala do mene, sva spila kofe, potem pa v trgovino z barvami. Po barvo za beton. Ker korita so betonska. In sva imela problem izračunati, koliko barve potrebujeva, ker prodajalcu nisva znala povedati, za koliko površine jo potrebujeva. Vesna je kar približno z rokami kazala dimenzije, prodajalec je približno površino računal, jaz sem pa približno dva pravilna čopiča še izbral. Tapocenska, jasno, ker smo bolj majhna založba. Potem sem zavil proti Gogi, da bi recimo en kofe spila, pa me je Vesna preusmerila še v vrtnarijo, ker sva morala kupiti še nekaj za v korita. Je zavila proti tadragim rožam in sem malo bolj glasno zakašljal, da se je spomnila, s kakšnim budgetom razpolagava in sva zavila proti travam. V akciji, seveda, po 8,90 ojrov za 60 kvadratnih metrov. Sva tam zabila pol ure, ker imajo trave za osončene in suhe lege, za osončene in osenčene, samo za osončene, samo za osenčene, za osenčene in senčne … Sploh nisem vedel, da toliko leg sploh obstaja in skratka cela jeba, sva potem kupila za sončno in osenčeno, ker bo sonce še vedno potovalo in bo malo sonca in malo sence, zvečer pa še noč … Potem sva še baziliko kupila, ker je na vrečki fotka dobro zgledala in sva bila oba mnenja, da bo tisto šavje prav pasalo k nam, pa še zelo poceni je bilo, potem sva se pa v zemljo zapodila. In sva kolebala med 40 in 50 litri, a je bila vreča s 70 litri v akciji in bolj poceni in sem to pod pazduho dal, potem se je pa na blagajni pa zakompliciralo, ker je prodajalka na Vesnino vprašanje, kdaj lahko pričakujemo, da bo trava pokukala ven, odgovorila nepravilno. Je rekla, da čez 14 dni. Kar je Vesno malo zmedlo in je vprašala, če imajo kaj, kar iz zemlje pokuka hitreje. Prodajalko je seveda zanimalo, kdaj mi želimo, da tisto ven pride in je bila Vesna poštena in je priznala, da bi bilo najboljše, če bi ven pokukalo že jutri in so nas potem ven vrgli, ker so mislili da se hecamo. A kdor pozna Vesno, ve, da je sicer hecna, ampak da se nikoli ne heca, kadar gre za biznis! Potem sva seveda odpičila v Gogo na kofe in ko sem zemljo odložil, sem ugotovil, da korita sploh niso tako majhna in da bi v bistvu za v vsako korito potrebovali skoraj eno vrečo (sem mislil, da jo bom še domov odpeljal!), se je pa zadeva zakomplicirala, ker je nesreča mimo prinesla še samega presvetlega direktorja na prvi Jupi (jutranje pivo), ki bi pravzaprav lahko bilo zaradi ne več tako zgodnje ure tudi Dopi (dopoldansko pivo), čeprav, je bilo čisto navadno pivo, ker če je prezgodaj, pa uro naprej premakne. Ampak, ok, ni pomembno, pomembno je to, da se mu je zdela takšna potrata (v vsako korito vreča zemlje) prehuda in je začel razmišljati, kje bi kamne nabrali, ker trava pa res ne rabi samo zemlje, bo morala biti zadovoljnja tudi s kamni vmes, ki so cenejši, če jih nekje nabereš, a se je potem vdal, ker se je spomnil, da smo tudi po korita odšli skoraj v Zagreb in če bi še kamne tam iskali … No, po nekaj kofetih sva z Vesno kar pred Gogo se posla lotila, da bodo ljudje videli, kaj se to pravi intelektualen posel pod kulturnim ministrstvom v enem drugem ministrstvu skritem opravljati in ljudje so se res ustavljali, kot da so priča kakšnemu performansu. No, saj so bili, ker Vesna je pacala, da jo je bilo veselje gledati, samo meni je bila prej bolj všeč, ko sva korita ven nosila. Ker ona je tabornica in ji to ni problem in je močna in je bilo nadvse simpatično opazovati, kako so se ji očki rahlo izbuljili, kako ji je rdečica zalila lica, kako so se na čelu pojavile drobne potne kapljice, kako so se ji drobne žilice pod nosom močneje zalile s krvjo, kako ji je ritnice skupaj stisnilo … OK, tega zadnjega nisem videl, sem pa prepričan, da se je zgodilo, ampak zastokala pa ni, to pa ne, ker ona je tabornica! Sva zmalala eno roko (ste opazili strokovni izraz, sem ga pljunil prodajalcu barv, ki je povedal, da je potrebno dve roki nanesti!) in odšla not na kofe, ki nama ga je skuhala Maja. Ga je skuhala še sebi, da nama je lahko delala družbo in smo tam potem kofetkali in kadili, Maja je pa še na tla otresala. Kar se mi je zdelo ful čudno, ampak je pojasnila, da mora itak tako in tako pomesti in se mi potem ni več zdelo tako čudno. Bolj se mi je zdelo čudno, da se Goginega izleta na Triglav boji in da že trenira, ampak ker sem jo preveč zafrkaval, ni hotela povedati, kako trenira, da bo v enem tednu natrenirala. Sem najprej pomislil da z žvečilnim gumijem, ki ga rada besno žveči, a ga danes ni, ker ji je včeraj odpadel zob. Sem najprej pomislil, da je imela še mlečnega, ker je še zelo mlada, pa ni bil več, torej zobna miška ne bo nič prinesla. Damn!
Kakor koli (in dasiravno samo za Semiro), vmes se je tisti beton posušil in sva udarila še drugo roko in sem imel še ravno dovolj časa, da sem skočil domov pod prho in se vrnil v Gogo, kjer sem vodil literarca z Mazzinijem. Ki je bil carski, seveda, a predvsem zaradi Mihca, ki je čisti car …
