Operacija noben problem

Ladislav ni vžigal. Ker štarter ni delal. Ampak noben problem, je rekel Dr. Krevs pred kakšnima dvema mesecoma, ko je še tu pa tam vžigal, bomo že zrihtali. Dokler ni povsem nehal vžigati in sem ga parkiral. Ker pa v jame ne morem hoditi s Švedom, sem ga danes zajahal, če bi pa morda porihtala zadevo, ker itak je na kolektivnem dopustu in ima že predolgo čiste roke. In je bil za. Sva skočila do njegove delavnice, kjer je snel štarter (Noben problem, ajncvajdraj!), a ga je, preden ga je zabrisal med staro železo, na mojo prošnjo sprobal na polnilcu akumulatorjev. Je porinilo naprej, zavrtelo pa ni. Kar pomeni, da avtomat dela, štarter pa ne, prav obratno, kakor je mislil. In sva imela problem. Ker on je imel samo avtomat ispraven doma, štarterja pa ne. Ampak noben problem, je rekel, ko je videl mojo surlo, tam nekje za tremi gorami in vodami je ena lada in greva tja po zadevo. In sva brez problema odpeketala tja (edino smrdelo je na moč, ker so bile poleg ovce in koze in to, ljudje moji dragi, smrdi do neba, skoraj kakor ko Marč prdne ali Igor kupčka podre!) in sva ajncvajdraj odvijačila štarter z avtomatom, plus še eno cev, zaradi katere Ladislavov motor ni lepo tekel plus še ventilator, ker enkrat bo poletje minilo in bo potrebno stekla odroševati in odpeketala na svež zrak v njegovo delavnico. Je štarter suvereno priklopil na polnilec akumulatorjev, da bom videl, kako zadeva dela, kadar dela, a je samo porinilo, zavrtelo pa ni, samo je mojo surlo mimogrede zbil nazaj, češ da ni noben problem, da so verjetno samo kabli prešvoh in da bo kar na Ladislavov akumulator preskusil. Je preskusil in se je malo iskrilo, ampak je in porinilo in zavrtelo, tako da ni bilo nobenega problema. Jaz sem pa problem sicer že malo slutil, ker potem verjetno tudi moj stari štarter ni delal zato, ker je bil polnilec prešvoh, a glasno nisem nič rekel, da ne bi uklel. Je vse skupaj sestavil nazaj in svečano zahteval, da ključ obrnem, pa se manj svečano ni zgodilo nič. Kakor že tolikokrat prej s starim štarterjem. Itak da sem jaz začel videti problem, pa je Dr. Krevs zatrdil, da problema ni, da so verjetno kabli, ki sva jih vse preverila, da se je iskrilo ko miljon mater, ampak štarter s ključem ni obrnil. Si je vzel kratko pavzo, kar me vedno zaskrbi, ko tako samo kadi in gleda, nad njegovo glavo pa se riše vprašaj, ampak je potem rekel, da ni noben problem, da ima rešitev. In je spet privijačil štarter nazaj (kar, če mene vprašate, ni ravno najlažji posel!) in se odločil, da se bo Ladislav od zdaj naprej prižigal ne s ključem temveč na gumb. Da bova malo zimprovizirala. Meni je bila ta ideja všeč pa itak imam tam še en gumb za pranje žarometov, ki nikoli ni delal in sem hotel kar na tistega priklopiti vžig, a je na srečo Dr. Krevsa firbec pomatral in je odvijačil plastiko okoli volana (no, jaz sem jo po njegovi komandi, to znam), da bi ključavnico pogledal in ko je pogledal, je takoj ugotovil, kje je problem. Ki se je izkazal za noben problem, ker je bila samo ena žička sneta. Sva jo nataknila nazaj in vse sešravfala spet, potem sem pa svečano ključ obrnil in se spet ni zgodilo nič. Kar je pa začelo jeziti Dr. Krevsa počasi. Sva tisto plastiko spet dol pometala in študirala, kje je problem in ga tudi našla. En stik je bil slab in ko si obrnil ključ, si moral še rjavo žičko malo podrmati pa je zadeva vžgala. Je rekel, da bo tako za encajt dobro, da naj samo tisto žičko podrmam pa bo, a sem protestiral, ker bi z drmanjem žičke zihr še druge staknil potem bi pa bil problem. Se je strinjal z mano, a potem priznal, da to pa je problem, ker ključavnico je pa ful ful komplicirano zamenjati. Sem žalostno surlal tam na soncu in se je je nekaj v njegovem srcu premaknilo in je odskakljal v delavnico brskati med deli ter nazaj slavnostno prišel z eno ogromno zadevo. Evo, a vidiš?! Sem gledal, pa nič videl, dokler mi s prstom ni pokazal ključavnice. Ki je ni znal sneti, zato je s stare lade kar cel volan odmontiral. Mi je žarek upanja sinil, a sem bil vseeno skeptičen in ga vprašal, kaj bova zdaj. Ah, kaj bova, zdaj ko sem ti ga pokazal, ga bova pač vgradila, ne?! Sam bo problem, ker je komplicirano to pizdarijo dol dobit … Sem začel navijati za vžig brez ključavnice direkt na gumb, a ko Dr. Krevs pride do problema, ga mora rešiti. Je eno uro sedel v senci s tistim ostankom volana in volanskega droga v roki in poskušal iztakniti ključavnico, pa ni šlo. Ko je postal vijoličast v glavo, sem ga hladil, da ne bi na silo ven potegnil (in pokvaril), a ni šlo in ni šlo, dokler še jaz nisem obupal in odšel na čik, prijatelj je začel pa vriskati. Da samo na en gumb pritisneš pa je. Noben problem, ajncvajdraj! In sva jo res zamenjala v treh sekundah in zdaj zadeva vžiga iz prve, samo pozabil sem potem vprašati, zakaj sva se čez pol Slovenije peljala po rezervni del in zakaj sva trikrat ali štirikrat zadevo namontirala in razmontirala, ker naju je poklical gospod Grah, da je sam doma in da naj prideva na čevapčiče in krompir. In sva prišla (predpriprave na jamo), tam je bil pa še Igor, najbolj ostro pero Dolenjskega lista, s katerim se poznata že sto let, kar se tudi vidi. Sta bogala en na drugega ko stara zakonca in punkala in rigala iz inata drug do drugega in si kuhalnico iz rok vlekla, ker ne zna en pečt po mnenju drugega in je bilo zanimivo do boga. Pa še malo sta prijatelje pošinfala, še posebej tistega, ki se je na nekem taborjenju zlagal, da gre samo v prikolico nekaj narezat pa se je potem na ženo ulegel in pozabil na prijatelje zunaj. A ko sva z Dr. Krevsom vstala in proti domu odpeketala, je vstal tudi Igor, pa ga je gospod Grah zadržal, da je pač sam doma in jutri je praznik in da kam rine pa to. Sta verjetno še kaj narezala, kaj pa vem, bom jutri vprašal, ker gre Igor tudi z nami, samo ne v jamo, nam bo samo golaž zunaj skuhal, ker se pripravlja na evropsko prvenstvo v kuhi golaža. Ne lažem, res!