Ančka

Malce sem si danes spisek nominirancev za Oskarje ogledal in ugotovil, da sem si večino že ogledal, nove Ane Karenine pa še ne. Plus v Sobotni sem prebral članek o Tolstoju, knjigi in filmu in sem danes prav z užitkom napisal, kar sem imel za napisati in oddati, potem pa okoli treh zjutraj en kofe scmaril in se udobno namestil. Dober film je pač dober film, človek lažje zaspi potem, pričakovani užitek je bil torej upravičen. Pa mi ni legel, ne vem točno, zakaj. Sem se spomnil, da smo se pred leti, ko nismo imeli kaj bolj pametnega početi, v kino Evito z Madonno v glavni vlogi odpravili gledat. Mjuzikel. Jaz sem to vedel, predraga mi soproga je to vedela, visoko noseča prijateljica in njen soprog pa ne. In mi je potem, ko smo ob pijači debatirali o filmu, povedal, da je vsaj ene pol ure čakal, da bodo nehali peti in da se bo film začel, ves preostali čas je pa potem čakal, da bo visoko noseča žena začela stokat, da ne more več sedeti ali da ji primanjkuje zraka ali kaj tretjega. Pa ni, kar ji je celo malo zameril, ker v gostilni z nami pa potem ni mogla dolgo ostati …

No, sem z Ančko zaenkrat zaključil, bom počakal na boljše razpoloženje, da mi bo bolj legla (sem pa že knjigo izbrskal, ta vedno sede!), tokrat sem si raje Hitchcocka pogledal. Ni nič pel …