Home > BlogXtreme > Kacink

Kacink

12. julija 2013

Dr. Stibro je prišel na kofe, ker sem mu bil denar še za popravilo Volvota dolžan. Ne, itak se hecam, ni prišel zaradi tega, je bil pa čist dobr razpoložen. Moja predraga ima novo frizuro in jo je mimogrede pohvalil, da se ji pozna, da se je na elektriko priklopila, Klemi je potarnal, da ne more z nami jutri v Šico, ker dela, pa ga je začudeno vprašal, kaj dela in si nemudoma tudi sam odgovoril, da že ve, da se je spomnil, da je v takšni službi, da dela strošek poštenim garačem, meni je pa vseeno potem račun izstavil, zaokrožen na deset centov. In sem ga seveda vprašal, kje za vraga je dobil nula deset evra in je kot iz topa izstrelil, da je to pa napitnina. In če ne bi videl, da samo na levi ritnici sedi, ker ima v desnem zadnjem žepu (debelo) denarnico, bi mu še verjel. Jih je še kar stresal, da je bilo prav zabavno, potem je pa Kaco poklical, da on bi šel v jamo, da trening potrebuje in sva v Cinka skočila. Še prej pa k Jerneju po štrik in je celo on hotel skoraj z nama, čeprav je prišla njegova predraga na obisk. Jaz sem predlagal, da lahko tistih šest minut počakava, če hoče, Kaco ga je pa kuril, da bo že ona počakala in je bil bogi Jernej res v precepu in sva raje kar potegnila proti Cinku, da ne bi kakšnega sranja zakuhala!

Cink je klasika, mimgrede dol (razen če opremlja Jernej, ki ga še ne pozna in potem bingljajo dva metra nad dnom), gor je šlo pa še hitreje, ker se je Kaco odločil, da bo razopremljal. Sem potegnil, da sem malo kalorij pokuril, zunaj je bilo še svetlo. Kar iz navade sem ogenj zakuril, čeprav nisva imela nič hrane, potem sem se hotel pa v civilko preoblečt, ko je nekaj dokaj blizu zarulilo. In itak da me je spet navilo, ker Kaco je bil še globoko globoko dol in čeprav je bil pri roki njegov cepin, mi kaj veliko poguma ni vlival. Sem na morju začel brati Billa Brysona A walk in the woods o odkrivanju Amerike na poti Appalachia in je tam model povsem mene opisoval, čeprav sem bil prepričan, da sem to že prebolel. Je tudi on svoj pohod začel z branjem knjige o napadih medvedov in kako se jih ubraniti. Tudi on je razmišljal o tem, ali bi res obstal na mestu in se ne podal v brezglav tek, kakor predlagajo strokovnjaki, če opaziš medveda in si je priznal, da bi zagotovo začel bežati. Če nič drugega, bi imel vsaj kaj početi tistih šest sekund, preden bi ga medved ujel in bi se šele potem začel pretvarjati, da je mrtev … To je, če bi ga napadel grizli, ki bi ga samo malo požvečil, če bi ga napadel črni medved, bi ga pa še kar žvečil in žvečil in žvečil, če bi se pretvarjal, da je mrtev, ker pri črnem medvedu se moraš pa braniti! Kakor koli, Bill na koncu itak pride do istega zaključka, do kakršnega sem jaz prišel že pred leti. Kaj za vraga bi napravil, če bi se pred mano nenadoma prikazal medved?! I, kaj, saj to je jasno ko beli dan! Umrl bi, seveda! Dobesedno bi se usral do smrti. Sfinkerje bi mi odneslo in bi se iztočil, dokler ne bi umrl! Tako nekako pravi Bill, jaz mu pa samo kimam lahko. Sem mislil, da sem že večji možak postal, a ko je tam okoli Cinka rulilo, nisem niti pomislil več, da bi se preoblekel in sem lepo do roba jame stopil in popkovino pripel za štrik. Čist za vsak slučaj, da vidim, kako hitro to lahko naredim. Saj sem nekaj vpil in ropotal, a kaj, ko se je tista beštija začela z mano kukr malo pogovarjati. Se je odzivala na moje kričanje. In mi res ni bilo prav, mamu ji … Sem potem globoko dol zagledal lučko, Kaco se je počasi vzpenjal, in mi je pogum narasel. Mogoče tudi zato, ker sem moral ful vpiti, da me je slišal in je strah malo minil, sem se celo odpel in do ognja skočil, da sem ga malo podpihal, potem je pa že Kaco skoraj ven prišel in je strah izginil. Kaco je še enga radlerčka v rito vrgel, da je izgubljeno tekočino nadoknadil, zadovoljno zapredel, da v Cinka bo pa še večkrat šel, ker je čudovit trening, potem sva pa počasi kar odpeketala proti domu. Ker danes bo pa na sporedu Šica, malce bolj naporna tlaka …

20130712211125_S 20130712211220_S20130712_212209_S

Comments are closed.