Andrej mi je poslal mail o generaciji iz šestdesetih z naštetimi razlikami s sedanjo generacijo (v našo korist, kakopak!), med drugim piše tudi o igranju na svežem zraku. Generacija iz šestdesetih ni imela Playstationov, Nintendov, X-boxov, nobenih video igric, ni imela 199 kanalov na televiziji (samo dva, drugi šele pozno popoldne), ni imela videorekorderje, mobilne telefone, računalnike, internet, klepetalnic, FB … Igrali so se na svežem zraku! Zjutraj so odhajali od doma in se po cel dan igrali skrivalnice, tatove in žandarje, kavboje in indijance, Nemce in partizane in vse ostalo, kar si lahko domisli samo otroška domišljija … Kar je res, tudi sam spadam v to generacijo in res smo po cele dneve vandrali okoli, naši otroci so pa ko zombiji! Sem se ob mailu spomnil, da smo nekoč indijanci ujeli kavboja Sineta in ga privezali za drevo ter šli naprej v lov za ostalimi, vmes so nas pa na kosilo poklicali. Je bila očitno takšna ura. Po kosilu je bilo treba pa posodo oprat in podobno, vmes so pa že začeli hišni zvonci zvoniti, ker je Sinetova mama norela, da ga ni bilo domov in če vemo, kje je. Seveda nismo vedeli in smo ga nekaj časa iskali in klicali, dokler se nekdo od nas ni spomnil in vprašal, če smo ga odvezali. In itak da smo ga, smo bili vsi prepričani, a stari so bili bolj pametni in smo jih morali do drevesa odpeljati in seveda ga nismo odvezali in je bil in polulan in pokakan in dehidriran in od sonca opečen … Stari so nas brcali do doma, kolikor so nas lahko dosegali, fantu pa danes tudi nič ne manjka, je čist OK gor zrastu …
Ampak nisem hotel o tem pisati, le malo sem v spomine padel, v bistvu mi je Andrej poslal še en mail. Da je dobil telefon in da koliko jih potrebujem. Se bliža prvomajsko Čagankarjenje in bomo žico potegnili do dna in potrebujemo tudi telefon. No, ne ravno cel telefon, jamski telefon deluje malce drugače, potrebujemo le mikrofon iz slušalke starega telefona, ki je ravno pravšnji za to. Celo idealen je, saj deluje kot mikrofon in kot zvočnik! Enega imamo zdaj v bivaku na -250 m, eno slušalko bomo pa na -400 m odnesli, na delovišče, da bomo lahko komunicirali. In sem mail poslal nekaj prijateljem, če lahko kje izvohajo kakšen star telefon in itak da imajo še v vsaki državni službi cel kup teh zadevščin v skladiščih in smo jih kar nekaj nabrali. In ker smo vsi generacija tle nekje in te zadeve še poznamo, sem od najmanj petih dobil zamisel, da naj v bivaku namesto slušalke, ki jo imamo zdaj, nekaj sčaram, da bo dol kar cel telefon. In že čaram, kaj mi pa drugega preostane, posnetki s telefonom v jami bodo bogovski, le dr. Krevsa ideje verjetno ne bom mogel udejaniti. Nimam dovolj znanja, namreč. On si je zaželel, da bi dol v bivaku na telefon pritisnil in ko bi se vzpostavila zveza, bi moral še interno številko vtipkat. Ja, zakaj bi bilo enostavno, če lahko kompliciramo, ne?! Komaj čakam prvomajski tabor, ker dr. Krevs je tudi za postavitev poljskega stranišča zadolžen …
