Home > Razno > Navodila

Navodila

23. novembra 2014

Pravega možaka spoznaš po tem, da tist listek, ki ga dobi poleg aparata (ali pohištva v kosih ali česar pač že) in se imenuje navodila za uporabo, preprosto vrže proč. Takoj, ko odpre škatlo in še preden začne brskati po dobrotah … Tako pač je, čeprav se potem mnogokrat zgodi, da brskaš po smeteh in iščeš tisto frdamano zadevo, ko ne gre, kakor bi moralo iti. Čeprav, to je vedno krivica proizvajalca, da ne gre, ker preveč nelogično zakomplicira!

Uroš je pravi možak, to itak vemo vsi. Me je že parkrat vprašal, koliko je v mojih starejših postih o Cink križu resnice in koliko pesniškega pretiravanja, da je ozko in komplicirano za popizdit, pa sem ga vedno pomiril, da je sicer ozko in komplicirano, ampak za pravega možaka, kakršen pač Uroš je, nič nemogočega. In da naj kar mirno piči, za detajle, kako se s tisto ožino spoprijeti, naj pa po mojih starih postih pobrska, ker se spomnim, da sem nekje prav namenoma zapisal, kako se Cinkija premaga, da ne bom vedno znova tople vode odkrival, če bom šel še kdaj dol. In itak da bom šel. In itak Uroš kot pravi možak ni pobrskal za navodili o uporabi Cink križa. Se je dol spravil kot pravi možak. Bi se  jim pridružil, a sem prav tisti dan po eni drugi jami tacal, sem mu pa naročil, naj sporoči, ko ven pridejo, ne zaradi skrbi, bolj zato, da se jim vsaj na dobrotah z žara pridružim … In itak da sem kmalu pozabil, da so odšli v Cinka, ker sem pač imel svoje probleme, ko sem se domov peljal in je telefon spet signal našel, me pa pričaka Urošovo sporočilo. Da naj me Cinki jebe da me jebe in da me jebe in ko ga jebe! Sem razmišljal, kaj bi to pomenilo, pa je že telefon zazvonil. In je prijatelj najprej še verbalno ponovil tekstovno sporočilo, potem pa povedal, da se je zataknil. Že dol grede. In se tam v tisti ožini odločil, da ne bo rinil naprej, ker kako bo šele gor, če že dol ne gre (povsem moji strahovi, ko sem se prvič soočal s Cinkijem). Pa ni rabil kaj dosti razmišljati, kako bi bilo riniti navzgor, če že dol ne gre, ker ko se je nekje na sredini ožine odločil, da ima dovolj in da gre ven, ni šel. Pa ne zato, ker ne bi hotel, temveč zato, ker ni mogel! Mi je dramatično razlagal, kako se mu je prasica zataknila in koliko časa je potreboval, da jo je odpel in da jo je potem kar spustil, čeprav ni vedel, ali je za njim že brezno ali ne. Sem mu takoj povedal, da je, brezno namreč, in je zaklel, da zdaj tudi on to ve, ker je torba zgrmela v globino, ko se je končno ven zrinil v prvo brezno, se je pa Urbi, ki je pol manjši od njega, žrtvoval in odšel po torbo. Pa Tim mu je pomagal, ki je tudi droban in sta potem nekako sčarala tisto ožino med prvo in drugo stopnjo Cinkija, čeprav ne povsem brez težav, si je Urbi menda kar nekaj pavz moral vzeti med akcijo …

Saj vem, da ni lepo, smejati se človeku v težavah, a ker so njihove težave že minile, sem se seveda ob poslušanju zabaval kot že dolgo ne. Kot bi ponovno podoživljal svoje prve poskuse premagati Cinkija, povsem identično! Sva še malo poklepetala in ugotavljala, če bo zdaj Cinka, kar je bil na dnu Čaganke, pa morda Anžič za izziv vzel, a moram priznati, da me je kar malo stisnilo. Če bo hotel moj dragi obširni prijatelj na dno Cinka, bom jaz dol hodil za njim, gor pa pred njim, da če se začepi za dlje časa, bom lahko čakal na varni strani!

Pa Tico se je tudi zabaval ob peripetijah iz Cinka in na koncu ugotovil, da nimamo prav veliko zelo globokih jam, jih imamo pa dovolj ravno prav zafrknjenih, da se človek lahko izmeri …

  1. Šini
    24. novembra 2014 at 15:07 | #1

    @domovoj
    Hehehe, Domovoj, saj v takšno luknjo se spraviš, ko imaš že nekaj izkušenj, drugače se zatakneš plus psiha nagaja … Pa ne gledat Urošev primer, on ima pa sicer izkušenj več ko dovolj sam majco na trebuščku ima malce napeto, k tiste pive nekam morjo it! 🙂

  2. Šini
    24. novembra 2014 at 15:05 | #2

    @Uroš
    U bistvu ja! 😉 Itak pa hodiš čist po naših stopinjah, mi smo tud eneparkrat probal in se pol že odločil, da tisto pizdarijo odbijemo, ampak pol smo pa čez pršli in se nam zdj zdi brez veze, da bi drugim olajšvali … Bova šla enkrat skupi pa boš vidu, da je sicer zajebano, ampak izvedljivo, plus še en dober filmček bom dobil … 🙂

  3. Uroš
    24. novembra 2014 at 14:51 | #3

    In če bom zdj reku, dejmo odbit tisto špičko, k se mi je zarinla v trtico, boste rekli, neeee, če usak pride skoz pa res ni treba širt. Nauč se. Shujši… A mam prav?

  4. 24. novembra 2014 at 09:47 | #4

    😐

  5. 24. novembra 2014 at 09:47 | #5

    Mene ne spraviš v takole luknjo niti slučajno. Pa ne zaradi kake moje obilnosti (pravzaprav sem bil med vrstniki vedno med najdrobnejšimi peresnokategorniki), preprosto nisem tako nor, da bi se vlačil skozi te špranjice. :netral:

Comments are closed.