Evo, pa je spet prišel ta dan v letu, ko bi raje bil kje drugje. No, ni še prišel, še malček malček manjka, a kljub temu bom nekje drugje. V hribih. Kot vsako leto po 40. rojstnem dnevu. Jeba, tile rojstni dnevi, vam povem. Vsi veseli, z izvirnimi čestitkami upravičeno pričakujejo, da boš dal za pijačo. Saj denar me ne žuli, ampak v mojih letih kakšnega upravičenega veselja pač ni več …
Lani se je divji žurki pod Jalovcem pridružila Vesna in bil je eden boljših rojstnih dni ever. Malo matra, lepo okolje, kr dobra hrana (kuhane base in zenf), celo nek kolaček s svečko za upihnit in kruljav happy birthday (saj Vesna ima posluh, res, no, vsaj domnevam, kruljav je bil zaradi mačka, je pa tudi res, da je trezne ali brez mačka še nisem slišal peti!), le prenočišče v zimski sobi je bilo pod vsakim nivojem. Aja, pa mraz za popizdit, a se nisva dala, naslednji dan na vrhu Jalovca je bilo toplo in čudovito. In v dveh dneh nisva srečala niti enega človeka, kar je prav pravljično …
Letos se pravzaprav še nisem dokončno odločil, kam jo bom mahnil, možnosti je več. Snega tudi še ni preveč, zimske sobe in bivaki so odprti, gneče ni, nahrbtnik pripravljen, le deževalo bo do nedelje (v skladu s priložnostjo) …
Aja, kot vsako leto, vsi prijatelji in znanci toplo vabljeni na praznovanje mojega skorajšnjega rojstnega dne, za hrano, pijačo in prenočišče bo poskrbljeno! Pa zrak nad 2000 metri je čudovit in nobene gneče ni … 🙂