Lesk

Našemu Sikiju včasih še vedno postane dolgčas, le name se bolj poredko spomne, a kdo bi zameril polno zaposlenemu mlademu študentu, mladozaljubljenemu, z milijon drugimi interesi … Ker občasno mu pa vseeno dolgčas postane in se tudi name spomni in sva odpeketala v Veliko Vratnico dve smeri opremit, kar tako malo za rekreacijo in fat burning. Dobro, on tega ne potrebuje, ker je še mlad in ko iz skale izklesan, zame pa, ki to potrebujem, je pa V. Vratnica premalo globoka, a ker je v košarico poleg čebule in paradižnika postavil še debelo pasjo radost, sva mimogrede pljunila v roke. Dol nama je šlo izibizi, ker vozle zavezati zna (iskreno upam, da z jadranja in ne iz spalnice!), gor je bila pa druga pesem. Saj ne, da človek ni fit in močan in željan tekmovanja, a na štriku poleg kondicije in moči nekaj štejejo tudi kilometrina in izkušnje. Zatorej sem se jaz gor lepo na izi sprehajal in na pritrdiščih po enega prižgal (jp, je bilo bolj prijetno v hladu kakor v soparni hosti, dasiravno je bila debela noč), mojster je pa pumpal, da je kar špricalo iz njega. Kljub mladosti! 🙂 Na fotki, ki je žal sicer nejasna, se vseeno lepo opazi, kako se moj mladi prijatelj po vratu čudovito lesketa. Mu je pa zato pasja radost bolj teknila in čeprav tako debele že dolgo nisem na žar vrgel, jo je menda prinesel zato, ker je takšen fi navajen v rokah držat, ampak tukaj sem že na terenu izdajanja vojaških skrivnosti, zato samo še predragemu Tomu voščim dobro jutro in prijeten začetek dneva, potem pa zaključim …