Turizem

Zdi se mi, da sem stavek, da moram domov spat, ker me naslednji dan čaka delo, nazadnje izrekel 17. septembra 1976. leta, nisem pa povsem prepričan. Leta pa to! A kakor koli, sem ga izrekel spet na Fifeju, ko so zadeve ravno luštne začele ratvat, jaz pa sem moral domov. Ker sem moral v posteljo, ker sem moral zgodaj vstati, ker smo šli delat v Čaganko. Že zgodaj zjutraj. Ob sedmih, ljudje božji. V nedeljo. Se mi zdi, da takrat pošteni ljudje še k maši ne hodjo …
Ampak, kar je, je, sem šel v posteljo že ob 4h zjutraj in poskusil z malce turbo spanja, ob 8h zjutraj sem pa že kavo pil na terasi, ki pa ni prav teknila. Bi jo sicer moral že prej piti, a je na srečo Miha zaspal. Sem imel potem še dovolj časa, da sem jamarijo skup vrgel v Ladislava in niti nisem zelo veliko stvari pozabil doma, sem pa šel na petrol kupit sendvič in ven prišel s kavo na poti, a mi je bilo potem nerodno oditi nazaj in sem ustavil na naslednji bencinski in spet ven prišel s kavo in čokoladkami in vodo (sem vedel, da moram kupiti še nekaj poleg kave!), v tretji sem pa res samo po dva sendviča skočil, tko da nisva veliko zamudila. Čaganka je velika, prostorna, zahtevna jama, ponavadi se do dna peljem (s čikpavzami) prek dve uri, ampak tokrat je za mano bingljal predsednik sam presvetli jamarski in sem malo bolj hitel in ko sem dol pogledal na uro, bi me kmalu kap, ker sva potrebovala samo pol ure! Res je, da mi je švic tekel ko prascu iz vseh lukenj, a si vseeno nisem mislil, da sva tako hitra. In sva našla Klemija in Anžija šele na pol kamina preplezanega in bi morala čakati, da midva na vrsto prideva in ker je bila kava v termovski še ful vroča in je nisem mogel vse spiti, sem se spomnil, da sem zadnjič, ko je zelo deževalo in sem bil na dnu Čaganke, v dvorani, imenovani game over, opazil luknjo v podoru, ki bi lahko pomenila možno nadaljevanje (torej globlje od 250 metrov pod vstopno točko) in v katero bi se morda naš predsednik skobacal, ki ima 50 kil s kostmi in vsem železjem skup in sem začel opremljati stvar do dna in niso bili nekaj navdušeni, da itak nima veze, da so itak takrat, ko so to raziskovali, vse pogledali in ni bilo nič in da naj se raje osredotočimo na bolj obetavne zadeve (recimo plezanje navpično v pi***materno po blatu in krušljivem kamenju direkt navpično gor), jaz pa se nisem dal, ker itak še nisem imel kaj početi in ker sem zadnjič opazil tisto luknjo in smo bili spet pri meni in mojih turističnih obiskih, ki da so brez veze, če vsaj temperature vsakič ne izmerim (itak je konstantna, ampak just in case!), da bo vsaj kakšna korist. Ampak, sem pičil dol, še malce odkopal tisto luknjo in sem z glavo naprej spustil vanjo, da bi raziskal in je bilo kar zanimivo, še posebej, ker ven nisem mogel, a je na srečo Miha prišel in me za pas potegnil ven, potem se je pa seveda nemudoma sam skobacal noter in čez minuto že vriskal, da jama gre, da je tam brezno za popizdit. In sem poklical Klemija in Anžija, naj se nehata s kaminom hecat in da naj dol tehniko in štrike prineseta, da gremo naprej, pa nista verjela, dokler ven ni prišel navdušen Miha in smo potem pičili dol, dodatnih 17 globinskih metrov v ogromno in prostorno brezno, kjer smo se trepljali po hrbtih in fotkali, potem smo še pomalicali in zaključili. A se bomo vrnili, z več opreme, gremo dol. Miha je špricnil gor kot prej dol in se je kar kadilo za njim, jaz pa bolj počasi, ker je bil za mano itak Klemi in sem lahko vmes še kadil, da se je še moj prijatelj nekdanji kadilec lahko v ožinah spomnil, kako lepo je bilo, ko je tudi on fajčil, a nisem računal na Anžija, ki je uradno protestiral, da me bo svoji mamici zatožil, da mu pljuča pacam in da ne bo več Vidinih palačink zame in sem se usral in potem do ven nisem več kadil, sem si pa zunaj hotel privoščiti še požirek kave iz litrske termovske, a je bila prazna, verjetno sem kam udaril z njo in je bogica spustila.
Zdaj sem doma in me ne boli kaj dosti, čeprav sem trogal ko istrski osel gor, če me že boli, me malo mišiče v rokah, kar je bolje kakor če bi tekel maraton kakor Baco, ker te potem predvsem niplni bolijo (vsaj tako zatrjuje) in si jih bo naslednjič z izolir takom prelimal, ampak tle sem ga že nehal poslušati, ker mi je postalo preveč nerodno … Ja, naš Baco ga včasih pihne …