Jesus Camp

Milijonkrat sem se že peljal čez vrh Roga, a tokrat me je bilo prvič strah. Pa ne zaradi medvedk z mladički pa to … Klemi je organiziral jamarski tabor, iskanje, raziskovanje in kartiranje novih jam, pa to ni bilo najbolj grozno, jasno da ne, a se je zmenil s skavti, da lahko spimo z njimi. Oziroma v njihovi hiši, skupaj z njimi. Jasno, absolutno nič nimam proti tem ljudem, ki imajo radi naravo, a ko sem prišel gor, jamarjev ni bilo nikjer, ker so bili po luknjah, skavtov pa tudi ne. Pred hišo nešteto avtomobilov, ljudi pa nikjer. Malce sem radovedno postopal okoli, ko sem nenadoma od nekod iz gozda zaslišal pobožno petje. Še kar lepo je bilo, moram priznati. Saj pobožne pesmi so čisto ok, nič ne rečem, sem kar sedel in užival, potem so pa še z mašo začeli in sem postal rahlo nervozen. Kot kakšen kult tam nekje v hosti, samo nekakšno žlobodranje se je slišalo, videl nisem pa nikogar. Sem malce buljil okrog sebe in nenadoma zagledal še nekaj iz debel narejenih križev, ki so se na vseh koncih ponosno bočili v nebo in par zastav, za katere nisem vedel, kateri državi pripadajo in me je pa že res strah postalo. Evo, zdaj vem, kako se ameriški vojaki tam med talibani počutijo! Vam povem, če bi kdo iz gozda prišel s kakšnim nožem, recimo, bi jo ucvrl, kar me nesejo noge, tako sem pa samo počasi vstal in na jamarje počakal na drugi strani ceste, od koder se je petje malo manj slišalo, pa še varnostna razdalja je bila večja, če bi se moral na rezervni položaj umakniti. Recimo …
Potem so jamarčki prišli, vsi umazani in žejni in so me drkali, da sem rasist in ksenofob in kar je še tega, da so skavti čisto ok in da naj dam mir. In sem ga dal.
Padla je noč in sem na žerjavici, kjer so imeli prej skavti kres, spekel klobase, Anži je pa Tomov cviček privlekel. In sem spil kozarček ali dva, za žejo, dokler se nam skavtinje niso pridružile in smo par debat udarili, potem  sem  moral pa kar krepko nagniti. Za strah pregnati, jasno. Klemi je namreč po jamah smeti pobiral in po cesti tudi in ko je bil ogenj res gromozanski, jih je vrgel na kup, kar pa seveda ni bilo prav in se je ena deklica prav nemarno spravila nanj s pridigo. Dooolgo pridigo. Klemi se je branil, seveda neuspešno, dokler jaz nisem še ene dva spil in sem jo vprašal, kaj jo pravzaprav tako moti, da je najedala pol ure. In smo ugotovili, da jo moti onesnaževanje ozračja pa to, na dodatno vprašanje, kako se je v Rog pripeljala, se je pa malce zamislila in mirno zlagala, da s kolesom. Potem je bila pa pečena, jasno, ker skavti lagati pa ne smejo, kar sem ji tudi povedal. Me prav zanima, kaj bo pri spovedi dobila, lažnivka, zagotovo jo bo odnesla samo s parimi zdravimi Marijami in kakšnim trepljajem po ritki! No, družba se je počasi redčila, najbolj opazno potem, ko smo še malo spili in je Uroš harmoniko raztegnil in smo Na juriš in Hej brigade užgali. Pa nas to kaj dosti ni motilo, smo se prav lepo zažurali, spali smo pa itak zunaj, ob žerjavici. No, Uroš in Jernej bolj v pepelu, ker kakor se je ponoči kres manjšal, tako sta se onadva proti žerjavici kotalila. Proti toploti, jasno. Malo me je skrbel Anži, ker ate Tom misli, kako priden je pa to pa da nič ne žura in oh in sploh in sem ga zdaj prvič videl v pravi, študentski luči. Sem ga parkrat pofotkal, da bi atetu MMS poslal in Anži ni imel nič proti, a tega seveda nisem storil, saj noben ata ne vidi rad, kako si svoj sin v žilo rine marihuano, pije mastne klobase, kot kruh je cviček in poje in pleše tako doživeto, da so vrane začele lansko koruzo nazaj nosit od same groze …
Zbudil sem jih ob sedmih zjutraj z Na juriš (iz telefona, da ne bo kdo mislil, da sem pel!), smo spili kofe, pojedli sendviče in pičili v hosto. Brskat po luknjah. Nekaj smo jih našli in raziskali, v nekaj se pa tudi pokukati nismo upali, ker je preveč po medvedjem brlogu smrdelo. Pa ni bil Klemi v moji ekipi …
Sem se pa odločil, da ne bom več pil, ker ko sem se v eni ožini matral ko žvau in sem enega stisnil, da bi si olajšal prehod, sem mislil, da bom umrl. Uroš me je pa od zunaj čez minutko povsem resno vprašal, če je kakšna crkovina v jami …


4 thoughts to “Jesus Camp”

  1. @Anže
    Dej se finga delat, če boš kej preveč tajil, bom taprave fotke objavil! Je pa res, da je neki tud pesniške svobode, sam preveč pa tud ne … 🙂

Comments are closed.