Puščanje

S Srečkom sva se odpravila novi stotki naproti. Stotki direktno dol, da bo jasno. Ker je stotka spet v zraku, saj se mu že od Šumeče polšne ni prikazala. Ta pa obeta. Pa še čisto blizu Čaganke je in če najdemo povezavo … Sva pičila kar z Ladislavom. Srečko se je z njim peljal prvič in zato sem dve žalitvi kar spregledal. Najprej je v strnjenem naselju vprašal, če gre ta zadeva tudi kaj hitreje in ker je na srečo to vprašal v strnjenem naselju, sem se lahko mirno zlagal, da gre, a da spoštujem omejitev hitrosti. Drugič je pa mene direktno v srce, ker je hotel, da greva od ceste kar peš, da ni tako daleč, pa da z avtom ne bova prišla do vhoda, ker je na gozdni cesti ena ful velika luža. Itak da sem reduktor zategnil in se zapodil v hrib, da čimprej do tiste ful velike luže pridem, pa sploh ni bila tako velika, Ladislav si niti koles ni do konca oblatil. A je Srečko vseeno zavriskal in spremenil mnenje o Rusu. Kakopak ga zdaj seveda precenjuje, a mu nisem oporekal. Ker se nama je v podzemlje mudilo, saj sem začel puščati že takoj, ko sem samo kombinezon pogledal! Vroče je bilo za popizdit, pa čeprav sva bila v gozdu in kar visoko. Jubilejno brezno je ozko in zoprno, ampak takšna brezna imamo najraje. Če niso ozka in zoprna, se takojci najde nekdo, ki železnico potegne noter in že se moraš umikat Čehom z japankami in Japoncem s češkimi aparati. Dol je šlo kot po toboganu, samo malo sva z ritami migala, trenje je pa preprečevalo, da nisva prehitro padala. Sva prišla do stopnje, ki bi jo še najbolj primerno lahko opisal kakor dimnik, ozko in globoko, do koder so prodrli na zadnji akciji. In kjer bi morala začeti širiti, a je Srečko potem malo pogledal in se mu ni zdelo več tako ozko. In je kar pičil dol, jaz pa za njim. In sem že med spuščanjem vedel, da bo gor kar zanimivo. V spodnji dvorani sva se razgledala in našla nadaljevanje, a je bilo tako ozko, da si le roko pomolil naprej, da si kamen lahko vrgel, zato sva se odpravila spet gor, kjer sva pustila opremo. In mi je kar šlo, ožine imam rad, dokler nisem prišel do najožjega mesta, kjer se mi je snel pantin. Eno roko sem imel dol, eno gor, a mi to kaj dosti ni pomagalo, kajti ročnega žimarja nisem dosegel, da bi ga pomaknil višje, pa tudi kolena nisem mogel skrčiti, da bi se premaknil malce gor. Ker mi ni veliko manjkalo. Srečko je bil morda en meter nad mano, če ne še bližje, ker sem se mu po kakšnih petih minutah matranja, ko mi je spod čelade dobesedno teklo, ampak res dobesedno, toliko zasmilil, da mi je spustil vrv, ki sem jo zataknil za žimar, da ga je toliko potegnil višje, da se mi je vse skupaj toliko sprostilo, da sem lahko švignil višje. Potem je Srečko, dober kot je, malo udrihal po tisti ožini, da bo meni lažje, jaz sem pa dve stopnji višje skočil po čike. In se v zadnji stopnji skoraj razjokal, ker sem se spet zataknil. Saj sploh ozko ni bilo, a nisem se imel kam upreti z nogo in sem kar bingljal tam in nekaj poskušal skoraj pol ure, da sem končno prišel do čikov popolnoma premočen. S čelade je spet kar teklo in mi ugašalo cigareto. Potem sva spet pičila dol, kjer se je Srečko zagrizel v tisto ožino, v kateri niti dobro zamahniti ni mogel, a jo je zgrizel toliko, da sem se še jaz vanjo zarinil, saj sploh ni bilo več tako ozko. Čeprav še vedno zelo ozko, itak, in ker se je že bližala nočna ura, ko bi moral vzeti antibiotik zaradi vnetega ušesa (ja, brez skrbi, sem si dal vato vanj, čeprav sem potreboval kar nekaj časa, da sem prijatelja navadil, da mi je vpil na levo uho, kjer nisem imel vate), ki sem ga seveda imel v avtu, sva končala. Pa itak mora človek kdaj pa kdaj tudi domov oditi. Čez tisti dimnik, kjer me je prej Srečko vlekel, sem šel brez težav, ker sem si zanko dal na desno nogo, ki sem jo lahko vsaj malce upogibal v kolenu (leve ne moreš, je preozko), zataknil sem se pa spet v tisti zadnji stopnji, in to popolnoma. Da se je Srečko do solz nasmejal, jaz sem pa spet najmanj liter vode spustil …

Sva na srečo ven prišla še dovolj zgodaj za moje arcnije in sem tisto konjsko pilulo kar z litrom in pol vode pogoltnil, da sem vsaj malce nadoknadil vso tisto pod zemljo puščeno tekočino …