Vitomil Zupan nekje pravi, da do nezavesti previden se ne splača biti, saj če se še tako trudiš, ne boš ubežal, če ti je sojeno. Boš pa prdnil in ti bo čreva razneslo … No, na prvomajskem Čagankarjenju se je Katja K. nekaj slabo počutila in zategadelj odločila, da bo kar na površju ostala. Da kaj bi po nepotrebnem izzivala usodo. Ker jame so naporne, zahtevne, nevarne, se mimogrede nesreča zgodi, če nisi povsem pri stvari. In sta z Bojanom na njeno iniciativo ene kocke udarila in ženska ko ženska, vedno mora zmagati, je malce menda lisičiti začela, kocke drugače obračala ali pike nepravilno štela, kaj pa vem in je kazen prišla. Jo je Bojan z vso močjo z eno desko po glavi lopnil, da je sredi dneva vse zvezde videla (žal jamarji izven jame nimamo ves čas čelade na glavi, kar bi bilo verjetno pametno, če veš, da boš pri družabni igri goljufal) in se ji je kar malo zamalo zdelo. Mislim, da jo je tako močno lopnil, pa sploh nista za denar igrala! Je menda kar blagi pretres možganov dobila, kar je odločno prehuda kazen. No, se je izkazalo, da je Bojan ni lopnil, da je deska, ki je podpirala cerado, kar sama padla na njeno glavo, a že to, da je sploh pomislila, da jo je sojamar lopnil po kepi, veliko pove o medklubskih odnosih na Štajerskem. Ali Saleškem. Ali … No, na tistih koncih …
Sem se spomnil tistega vica, ko je sodnik vprašal obtoženega, če je res ženo tepel po glavi in je ta mirno priznal, v pojasnilo pa še dodal, da takšen obraz je imela pa že prej! Seveda to nima nobene zveze z zgoraj opisano nezgodo, hotel sem samo poudariti, da v jamah ni vedno najbolj nevarno!
