je danes po dolgem času spet prišel k meni na kavo. Zvečer. In zakaj softič? Ker si je kupil hudo bundo, kar pomeni, da mu je mraz končno prišel do živega in bo nehal hoditi okoli v papirnatih zadevah in zatrjevati, da za njega je to dovolj toplo, da se samo softiči zavijajo u pelcmantle in hude bunde … Ja, mraz prihaja, njegova lička pa kljub zimski maščobi, ki si jo je pridno pripravil, postajajo rdeča. Pa še nekaj se je spremenilo – naročil je brezkofeinsko kavo! Sem skoraj na rit padel, res. Ker sam že skoraj pol leta ponoči pijem brezkofeinsko (jah, utrujenost materiala, počasi grem u maloro!) in sem non stop poslušal, kakšen softič da sem. Da pravi možaki pijejo pravo kavo. Takšni, kakršen je on, recimo! In mu samo zaradi miru v hiši nisem nikoli povedal, da kadar jaz pijem brezkofeinsko, jo pije tudi on, ker se mi ne ljubi dvakrat mašino kurblat za dve različni kavi …
Ja, hardiči so v resnici softiči, samo da jim tega nihče ne pove! 🙂