Na prvomajskem taboru, ko smo sedeli ob ognju pozno v noč, prijetno utrujeni in siti, smo še malo moževali, jasno, in če človek dobro posluša, se marsikaj nauči. Recimo o električnem pastirju. Saj vem, kaj to je, samo poskusil ga pa še nikoli nisem. Pred leti, ampak res pred leti, smo obiskali živalski vrt v Ljubljani in preživeli nadvse lep, zanimiv in poučen dopoldan. Otroka sta uživala (tretji je bil še par let stran), tekala od živali do živali in poslušala moje predavanje pri vsaki od njih. Nekaj časa sploh nisem opazil, da pred določenimi kletkami Maks nekaj zašepeta Gašperju na uho, Gašper pa nato prime žico, ki preprečuje obiskovalcu, da se preveč približa (oz da žival ne uide, jasno, če ji uspe priti iz kletke). Maks je na ta način preverjal, ali je v žici elektrika. Sem se prav razjezil, priznam. Smo šli še pred tem namreč na izlet v naravo in smo morali večkrat splezati prek električnih pastirjev. In vedno sem sam preveril, ali je žica pod napetostjo. S svojo roko! Maks je to dobro videl. Torej v živalskem vrtu ne bi smel zlorabljati mlajšega bratca. Čeprav, priznam, sem morda tudi sam deloma kriv. Ne vem. Ko sem prijel že morda peto žico, sem začel vpiti in se tresti, kot bi me dejansko stresla elektrika. Vsa moja družina, na čelu z Moniko, je zbežala skoraj deset metrov proč. Potem pa nisem vedel, ali naj soprogi zamerim ali ne, ker mi ni priskočila na pomoč. S kakšno leseno palico na primer.
No in smo sedeli na taboru ob tabornem ognju in moževali in je eden izmed starejših jamarjev obudil spomin na svoje srečanje z električnim pastirjem. Je bil sestavljen iz treh žic. Prijel je vrhnjo in ni bila pod napetostjo, zato se je sklonil pod vrhnjo, srednjo je pa prestopil. Ima kar nekaj kilogramov preveč, zato sem si z lahkoto predstavljal ta težavni manever, pa mislim si, da zelo hitro tudi ni šlo. Medtem je pa kmet nekje proč že začel priklapljati žice. Najprej je očitno priklopil spodnjo, srednjo pa je priklopil, ko se je jamarjeva mehka stvar, ki visi med nogami, ravno dotaknila žice. In ga je usekalo. Ker električni pastir deluje v sunkih, če niste vedeli, zato sem zgoraj tudi napisal, da se človek vsak dan kaj novega nauči! No, sunek ga je ruknil v tisto mehko visečo stvar med nogami, zapeklo ga je pa po hrbtu. In je mislil, da ga je prijatelj usekal po hrbtu, tako, malo za štos, a ker je imel preveč posla s kobetlanjem čez žice, je samo nekaj zamomljal in se kobacal naprej, ko ga je spet usekalo, tokrat še po hrbtu, ko je kmet priklopil še zadnjo žico. In se je obrnil, da bi napizdil prijatelja, ta je stal pa kar nekaj metrov proč, da je nemudoma ugotovil, kaj se dogaja. In je potem en tak divji ples zaplesal, čeprav je imel kar nekaj deset kil preveč, a se ni uspel sam rešiti, ker ga je kar rukalo in rukalo, mu je moral pomagati prijatelj z leseno palico …
Ja, takšnile tabori so res poučni. Jaz zdaj recimo vem, da če te zapeče po hrbtu, moraš pogledati med noge, če te kaj trese …
