Prav fasciniralo me je, ko sem videl, da se je na vajo JRS v steni prijavilo več ko 40 reševalk in reševalcev! Pa še slabo vreme je bilo napovedano!
No, tega potem na srečo ni bilo, reševalcem pa smo, preden so se razkropili po deloviščih, naročili, naj potrenirajo tisto, kar najmanj obvladajo oz utrdijo znanje na tistih področjih, kjer šepa.
Jih je bilo res lepo gledati! Ko nikogar ne priganjaš, pa je bilo vseeno povsod ko na mravljišču. Okej, saj nekaj jih bo letos res delalo izpit za reševalca ali reševalca pripravnika, in ti morajo biti pridni, večina pa je bila tam zaradi sebe.
Tokrat sta prišli obe sestri, ki ju ločimo le po tem, da je ena 22 gramov težja od druge ter da je ena že reševalka, druga pa “samo” pripravnica in je pripravnica prišla na zamisel, da bi morda na izpit poslala sestro reševalko, kar me je kar malo zaskrbelo za trenutek, dokler si seveda nisem ogledal znanje sestre reševalke in sestri pripravnici mirno povedal, da če to stori, bo še nekaj časa pripravnica …
No, potem smo seveda debato udarili o tem, kako bi jih sploh ločili po videzu in je najboljši predlog podal, kot vedno, Jokl! No, predlog. Le glasno je razmišljal. Ne vem, če v pravo smer. Je razglabljal o tem, da ko je začel gojiti ovce, so se mu na začetku tudi zdele vse enake …
Potem ga je, kot se pri njem rado zgodi, odneslo v zgodbo o nekem hecnem daljnem sorodniku, ki ga sumijo nečednih poslov, ker ga je neke noči (že v daljni preteklosti) sosed (ki ga je hrup prebudil) videl, kako po hlevu lovi telico in ve se, zakaj osamljen človek sredi noči telice po štali preganja, čeprav se tega ne da dokazati, ko smo med malico to zadevo detajlno obdelali, smo med potjo nazaj na delovišče pa še izvedeli, da ima zdaj veliko sukanca na zalogi. Je drugače ta zadeva menda kar draga (govorimo o cvirnu za šivalni stroj!), a je na eno tetico takšen vtis napravil, da se je ta odločila nekako se mu oddolžiti. Čeprav, zdaj, ko razmišljam, kako sta do cvirna prišla, razmišljam, da bi o tem morali še kakšno reči, ker tega pa nismo razjasnili. Oziroma se mi šele zdaj zastavlja vprašanje o tem. Ti teta reče, da bi se rada oddolžila, ti pa potem naštevaš, kaj vse rabiš, dokler ne prideš do zadeve, ki jo ti rabiš, ona jo pa ima?!
No, o tem bomo morali ob priliki še kakšno reči, tukaj ni nobenega dvoma, ker to so življenjske modrosti, ki lahko marsikomu pridejo prav!
Ko smo po malici spet prišli pod steno, sem pa Tičarja, Anžija in Remiha opazil na travi in sončku ležati! Se mi je, ko so naznanili, da oni gredo kar trenirat naprej, ko smo mi še jedli in kofetkali, kar milo storilo, kako dobre reševalce imamo mi pri jamarski reševalni, zato sem jim kakopak to pod nos vrgel! Pa se kaj dosti zmedli niso, da naj jih kar na miru pustim, saj da sem jim rekel, naj potrenirajo tisto, kar najmanj obvladajo!
Saj bi lahko protestiral, da marsikaj znajo manj od ležanja, pa nisem, ker so bili na splošno res pridni.
Tudi na analizi na koncu ni bilo nobenih prevelikih kritik, le naš zlati svakačast Bor ni mogel mimo sebe in je moral pokritizirati zadevo, ki ga je najbolj pekla. Da njega pa najbolj moti to, da smo na vabilu napisali, da je malica iz nahrbtnika (torej vsakdo sam poskrbi za svojo prehrano), potem smo pa sendviče prinesli! Da tako zavajati ljudi pač ne gre …
Krega ni bilo nobenega, kar me je veselilo, to, da se slišijo povišani glasovi, ko na manever skupaj postaviš nova bodoča pripravnika, ki sta sicer zakonski par, smo se pa že navadili …
Aja, pa še čisto majhen zaplet je bil na koncu, ko je Rehar zgrešil gostilno, v katero smo se po koncu aktivnosti na pozno in nadvse zasluženo kosilo odpravili in je v čisto majhni piceriji tetici povedal, da za njim prihaja še kakšnih 40 lačnih in zdelanih reševalcev in bi jo kmalu kap. Ker njena peč samo po dve pici naenkrat peče …
