Sestrična je imela za božič okroglo obletnico rojstnega dne. Njenega rojstnega dne se vedno najlažje spomnim, ker ji vedno voščim srečen božič in blagoslovljen rojstni dan, povabi pa nikoli ne na žurko, ker je božič pač tak ožjedružinski praznik, saj veste.
No, tokrat je povabila, okroglo pa to, širšedružinsko okolje. Se mi ni najbolj šlo, ker sem šel naslednji dan zgodaj zjutraj v jamo (zadnjo v letu), a izbire pravzaprav ni bilo.
Saj je bilo zabavno, s širšo žlahto je vedno, ampak najbolj zabavno je bilo pa zunaj pri kadilski sekciji. Sem kar tam ves čas čepel, čeprav več ne spadam v to sekto.
Ker tam so se najboljši spomini obujali! Je malo bolj polna sestrična zelo suhi sestrični očitala, da pri njih so sicer vedno jesti dobili, ko so na obisk prišli, ampak da je bila pa količina hrane vedno pičla in se nikoli niso dobro najedli. Sta se malo cukali in vlekli, potem sta pa ven na čik še njuni mami prišli, sestri, in ko je suha mama slišala, da je sorodstvo pičlo hranila, ko je na obisk prišlo, je seveda takojci protestirala, da seveda je bilo tako, ker so vedno prišli ob nedeljah nenajavljeno! Kar je sprožilo proteste pri bolj polni družini, da niso oni krivi, da se je nedeljska maša ravno ob uri kosila končevala …
Sproti smo pa potem tudi ugotovili, da suha familija je suha zato, ker jim je okrogla družina konstantno hrano odžirala.
Do večjih konfrontacij ni prišlo, ker so nas not poklicali, je bila nova zdravica, ko smo se spet zunaj zbrali, so bili pa že novi spomini.
Tokrat je suha sestrična bolj okrogli očitala (ki je tudi nekaj let starejša), da je bila do nje vedno zlobna in na moje prigovarjanje in vzpodbudo zadevo tudi utemeljila s primerom. Da vedno, ko je prišla k njim se igrat, jo je vprašala (bolj okrogla in starejša), kaj si želi igrati, tasuha sestrična pa je vedno odgovorila, da kar koli, samo frizerja ne.
In, ja, uganili ste, vedno sta se igrali frizerja in bolj okrogla je bila vedno frizerka, ki je (tasuho) zelo grobo razčesala, da je bil na glavniku vedno cel šop las. Še danes ne mara frizerjev …
Bolj smo šli v noč, bolj smo se pomikali proti bolj odraslim spominom in čeprav sem se nadvse zabaval, se pa potem nisem več, ker so se začeli spominjati, kaj sem jaz z njimi počel!
Sem poskušal zagovarjati mene v tistih letih, pa ni šlo, zato sem kar obupal, polovice povedanega jim pa itak nisem verjel, zagotovo je šlo za kakšno napako med njihovimi ušesi, sem prepričan, da so se spomini narobe zapisali!
Menda sem tudi vsem ušesa preluknjal, da sem bil strokovnjak za to, čeprav se tega ne spomnim, da sem kar z iglo to počel, ki sem jo z vžigalnikom razkužil, celo bolj obilni sestrični, ki se je sicer vmes premislila in ni hotela lukenj v ušesih, a smo jo zagrabili in proti njeni volji preluknjali mečice, ker sem iglo že razkužil …
Zagotovo gre za izmišljen spomin, sem prepričan, če pa ne, moram pa povedati, da sem dobro naredil, ker v tistih mojih luknjah uhani še danes povsem udobno sedijo …
No, ko se je že malo več spilo in še v bolj odrasle spomine zašlo, sem pa na srečo domov moral, ker sem moral naslednji dan v jamo.
Ampak, v svojo obrambo moram pa povedati, da se je pa tretja sestrična še mladoletna na žurki pa sama tako napila, da niti sedeti, kaj šele govoriti ni mogla in ko sem jaz na žurko prišel, sem jo hotel na urgenco na spiranje odpeljati. A so me drugi prepričali, da smo ji kar sami želodec spumpali kar tam, ker je bila tisto noč njena mama (in moja teta) dežurna in bi bila verjetno malo jezna, če bi jo takšno privlekli.
Kako sem vedel, kako se želodec spumpa?
Pa saj sem menda bil na kakšni žurki že prej …
Ja, včasih je kar zabavno na takšnih srečanjih, dokler nisi ti taglavni spomin.
Na srečo to ni pogosto, ker jaz sem bil prav priden, delaven in vzoren mladenič drugače …
