Kulturni praznik je mimo. Me je klical jamarski predsednik, če udariva kosilo in sem bil presenečen, ko je povedal, da mora malo iz hiše, ko so vsi doma. Da je kulturni praznik v naši državi, sem vedel, ker sem med vožnjo poslušal Val 202 in intervju z ministrico za kulturo, da je pa dela prost dan, me je pa nadvse presenetilo!
Sem že začel slavo peti trenutnemu ministrskemu predsedniku, ki je to zrihtal, a me je jamarski predsednik zaustavil, da nikar, da dela prost dan je že od vekomaj. In mi je bilo potem malo nerodno, ker sem očitno pozabil, malo Alchajmerja krivim, malo pa dejstvo, da ne hodim v služno in sem pač vedno doma …
Zastavo smo obesili, za kosilo smo si privoščili kitajsko, ker Kitajcem se žvižga za naš praznik in pač pridno delajo, zvečer pri večerji je bila pa televizija prižgana in ker je bil kulturni praznik, je novinarka po mestu (glavnem mestu, da ne bo pomote!) lovila ljudi ter njihove vtise o prazniku.
In je ulovila par dijakov ter jih vprašala, če lahko naštejejo tri slovenske pesnike.
So jih: France Prešeren, Jan Plestenjak in Sale Čale!
Prešerna poznam, za Plestenjaka sem slišal, strica Saleta sem moral pa na Tubi poiskat.
Saj verjetno je pesnik, kaj pa vem, neke rime je lovil, bolj dvomim v to, da je slovenski …
Piškotek sreče Kitajca, ki biznisira v Sloveniji in na katerega ovitku je pisalo, da je Glückskeks, mi je napovedal, da bo vse okej …
