-300

Sem Jerco predrago vprašal, če gre Klemi lahko malo ven in je rekla, da zarad nje gre lahko tud v Čaganko, da ona gre itak nekam žurat in sva v soboto navsezgodaj že pičila proti sončni Beli krajini. Do Game over nama je še kar nekako šlo, tam je pa začelo prat, ampak kaj bi to za prave jamarje. Sva se spustila v Play again, pred kratkim odkrito brezno, kjer sva z Anžijem prejšen teden razširila meanderček in se spustila v majhno dvoranico, danes sva se pa s Klemijem lotila naslednjega meandra, za katerim je kamen globlje padal. Jasno, bilo je naporno in umazano, saj se v tisto dvoranico steka vsa voda in prav zares nihče ni verjel, da bova uspela, celo sama sva dvomila. A sva bila pridna in sva toliko razširila, da sva se lahko spustila kakšne tri, štiri metre nižje v kar prostorno dvoranico, tam pa presenečenje. Brezno gre naprej. Midva pa ne dovolj štrika … 🙁 Sva metala kamenje in se navduševala, potem je pa ura že toliko kazala, da sva se morala počasi proti površju napotiti, da ne bi začeli prijatelji skrbeti. Klemi je čez na novo razširjen prehod še nekako šmrcnil, jaz sem imel pa več težav, se mi je zataknil prsni žimar in ni šlo in ni šlo. Sem kar veliko količino kisika podihal, potem pa se spustil nazaj, snel frdamano ropotijo in se še enkrat potrudil. Je šlo, čeprav ne brez muke. Zdaj vem, da bom moral bolj Klemija poslušat, ki pravi, da se v vsako luknjico tudi ne moremo zariniti, čeprav mu vedno oporekam, ker zarinemo se lahko, ven pridemo pa vprašljivo … Ven sem začel plezati s samo 4 cigareti (to je ko da bi formula vozila dirko na rezervi!) in sem si lepo zastavil čikpavze na četrtinah, a kaj, ko je džanki džanki in sem tri pricinil še skoraj na dnu in sem moral potem kar hiteti, da sem do Ladislava prilezel pred delirijem tremensom … Kakor koli, nekaj čez devet zvečer sva pokukala v polno luno in poleg vesele škatlice cigaret se je tudi še vedno topla kava v termovski smehljala. Ampak,  evo, moram priznati, mislim, da imam za letos dovolj. Sem uspel priti na približno 290 metrov pod površje in sem skoraj prepričan, da bom zdaj nekaj časa pustil drugim Rambotom, da se malo matrajo. Ni namreč mišice na mojem telesu trenutno, ki ne bi imela ali modrice ali pa bolela bog ve zakaj … Klemi je pa ves vesel, da drug teden gre zihr globlje, ampak ga bom jutri vprašal. Ne, če ga boli, ker bolelo ga itak bo, če ga Jera pusti, ki drug teden ne bo imela žurke … 🙂

   

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=LRQRuBCsYuM&feature=youtu.be[/youtube]

5 thoughts to “-300”

  1. @šini, a mogoče veš kje je treba dat za mašo, da bo čimprej sneg? Komaj čakam, da grem sprobat nove gume in vitel (v blatu sem ga že).

  2. @MarkoZ
    Hehehe, hvala, sem ko sem lezel gor, velikokrat pomislil nate, ko sem ves čas tiste zafukane ritmo loco plesne gibe izvajal in sem si res želel, da bi bil z nama, bi jaz potem lažje trpel … 🙂

  3. @Drago
    Od točke do točke, z laserskim merilnikom, naklonometrom itd … Tudi ura pokaže, če jo skalibriraš na površju, samo ni vedno na meter … Jaz poznam globino točke, kjer sva s Klemnom širila in ko sva šla čez, sva zaenkrat na oko ocenila in dodala 10 metrov in to je to! 🙂 Na naslednji akciji se bo še malo razširilo in vse skupaj natančno izmerilo …
    Sicer pa, kmalu bo menda sneg, se bomo šli kej pelkat, ne, pa ti bom ob pivu potem povedal … 🙂

  4. Večkrat sem se že spraševal, kako za vraga vam uspe v meter natančno izmeriti globino jame. Vem kako bi izmeril globino štirne, ampak to pri jamarstvu verjetno ne pride v poštev. Razsvetlite me.

  5. Čestitam vajinima paroma oči, k sta že zrla na -300 … vidva s Klemnom se bosta pa očitno morala še malo podvizati 🙂

Comments are closed.