Ja, Robertiez beli sobo. Mislim, odpravil se jo je belit. Sam. Ker ne ve, da je beljenje družaben dogodek, ko povabiš prijatelje, da ti pacaja po sobi, spijejo par pirov in potem odidejo. In je poskusil sam. Ter obupal, jasno. Si je izbral en kot na stropu, parkrat posvaljkal valjček po barvi in potem vse zasvinjal. Več barve nasvinjal nase in po tleh kot po stropu. In se je spomnil moje ponudbe, da pridem z artiklom iz topshopa pomagat. Nekakšen puhalnik za beljenje sem kupil. Saj kar dela, če uganeš pravilno gostoto barve, drugače pa ne. In sem prišel, zakurblal in šprical. Družabnosti kaj dosti ni bilo, ker zadeva ropota ko helikopter pri pristajanju v redkem zraku visokogorja, pa še nekaj me je gostota barve zajebavala, da je tista plastika ves čas bolj svinjala ko špricala. Ampak je šlo, dokler se Robert ni spomnil, da je njegov oče kupil za čisto čisto malo denarja več, kakor sem jaz dal za tisti topshop plastični puhalnik, tapravi kompresor z miljon priključki. In ga je pritrogal in sva špricala v duetu in je blo luštno, še celo enega ali dva sem vmes prižgal, dokler seveda ni prišla njegovava mama in bi jo kmalu kap, ker je bilo v zraku toliko pršice od barve, da se ni nič videlo. In je naju opremila z maskami, da sva bila videti kakor zdravnika med operacijo in je bilo torej varnosti ob delu zadovoljeno, samo težje sem kadil čez tisti nagobčnik. Ampak, ja, sva končala in sem odšel domov, naslednji dan, ker sem imel že glih zalet, sem se pa spravil še Gašperjevo sobo belit. No, ne ravno belit, bolj oranžit. Ali nekaj takšnega, kaj pa vem, ker trgovine so bile že zaprte in sem našel dve barvi (rumeno in rdečo) in sem iz obeh namešal eno prav simpatično barvo, katere količina bi ravno zadostovala za eno rundo. Če seveda ne bi bilo faktorja presenečenja s strani mojega srednjega sina, ki je barvo, ko sem ravno pol prebelil (no, pooranžil), prevrnil. Sem nekaj poskusil poloviti nazaj v posodo, a vsega nisem mogel, ker jo je nekaj vpil povsem nov jogi, zatorej mi je barve zmanjkalo za polovico stene. in bom moral v ponedeljek kupiti novo, da bom vse še enkrat, ker barve nikoli več ne bom zadel. Dobro, saj se tako hitro ne vdam, to itak in sem našel še malo zelene barve, pistacijo, in sem neki čaral in je kar dobro izpadlo, menda bo. Bomo videli, ko pride najmlajši z dopusta, če bo zadovoljen … Torej, sem gemblal z malo barve in bi zmagal, če ne bi bilo nepredvidenih okoliščin. Ki pa žal vedno so. In ko sem končal, je ravno mojster Krevs z morja prišel in smo skočili na Hrvaško malo gume zlizat in smo itak v eni luži malo ostali, pa ne enkrat, celo večkrat, ampak, kaj bi to, smo ravno pralni stroj popravili in bomo lahko prali blato s hlač …
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=yDx-AhZEs0M[/youtube]