je praznoval rojstni dan. In kot se za takšen dogodek spodobi, se je zgodil nekje v globoki hosti, s kar nekaj ognji in količino mesa, ki bi zadovoljila potrebe za dva tedna za pol Etiopije, praznujočih in pijočih je bilo malo morje. Ker je Suki aktiven jamar, smo mu za darilo kupili jamarski plezalni pas. Da pa mu ga ne bi dali kar tako, v vrečki, smo kupili še lutko za napihnit. Mislim, jaz sem jo kupil. Oziroma, mene so zadolžili, da jo kupim. In ker nisem bil še nikoli v erotični trgovini (za on-line shoping pa ni bilo več časa), sem se sprehodil čez pol telefonskega imenika mojega telefona, preden se je zgodil čudež in sem dobil spremljevalca. No, pravzaprav sta se zgodila dva mini čudeža. Ko sem prišel do priimka na S in sem poklical Stibriča, sem ga dobil v knjižnici. Zakaj je to čudež? No, koliko avtomehanikov pa poznate, ki zahajajo v knjižnico?! Drugi mini čudež pa je bil, da je nemudoma pristal, da me spremlja, pa še soprogi se je mimogrede pohvalil, da gre z mano v fukšop.
In je res prišel in sva se res odpeljala do Žabje vasi. Če veste, da sem že jaz pravi dedec, Stibro pa je za ene dva mene (po širini bolj ko po višini!), potem si lahko predstavljate sliko, ki jo je uzrla prodajalka, ko sva vstopila in sem v hipnem navdihu prijateljčka prijel za rokico v velikosti lopate in jo povsem resno vprašal, če imajo za mojega partnerja kakšnega lulčka. No, Stibro je ogorčen protestiral in takoj povedal, po kaj sva prišla, a ko smo hodili proti policam z lutkami, si nisva mogla kaj, da ne bi prijela vsak silikonski zizek in plastično luknjico, le tičkom sva se bolj ali manj izogibala … Tam imajo toliko stvari, da bi človek mimogrede pustil celo mesečno mezdo, a sva bila disciplinirana in sva kupila le tisto, po kar sva prišla. Potem sva si privoščila še kavo v sosednjem lokalu (ne erotično, jasno!) in odbrzela vsak proti svojemu domu.
Že med vožnjo domov me je dohitel Robertov klic in ko je izvedel, kaj vozim, je bil nemudoma pri meni, da sva zadevo napihnila in si ogledala. Robert je seveda fotkal, čeprav ne vem, kaj sem si mislil, da sem mu to dovolil, ker če bom kdaj iskal resno službo, je seveda ne bom našel, če se kakšna od teh fotk znajde v javnosti! No, zadevo sva napihnila in bila razočarana, ker je seveda neugledna do amena. Iskreno upam, da ne obstajajo ljudje, ki dejansko skačejo po tovrstni plastiki! Jaz si bom eno kupil za poleti za v bazen, da bom sosedom popestril dan, le da si bom kupil Porky Paulino, ima več zraka v sebi …
Kakor koli, sva jo spet izpumpala, pobrala še Ingo in vsi trije smo pičili proti Rogu. Inga je zadevico spet napihnila (še dobro, da ji nismo dali za napihit moško lutko!), da smo ji lahko nataknili jamarski pas, potem sva se pa midva s plastično bejbiko malo zabavala. Saj je majhna, res, imam na sumu, da so jo delali po Inginem muštru, le da ima ta plastična zadeva bolj spedenane noge kakor Inga … Policistov ob cesti ni bilo, čeprav sem sem si prav želel, da bi nas zaustavili. Saj proti zakonu menda ni imeti air bag v naročju, ali pač?! 🙂
Dobro, da ne dolgovezim, smo se pripeljali gor, darilce dali Sukiju (ki se je rubber Inge iskreno razveselil, čeprav sprva sploh ni opazil pasu!), kaj je pa potem z njo delal, pa ni podatkov. Ker je bilo alkohola preveč za vse, na srečo je bilo pa mesa tudi več ko dovolj in masti torej tudi, ker sem pozabil kupiti lubrikant, ki je menda za tovrstne zadeve nujen …
