Pot na Dunaj z Mičotom se je začela zanimivo, zgodaj zjutraj seveda, ko moj obrambni mehanizem še ni vzpostavljen in se ne morem braniti pred duhovitostmi duhoviteža, a ko sva na avtocesti vijugala sem ter tja, ker je šofer med vožnjo vozil, se praskal po riti ter hkrati na telefončku igral tri v vrsto, sem potegnil črto in je po analogiji pametnejši odneha odnehal. Tridnevni miting sva ujela ravno še za dlako zaključek, ampak še dovolj zgodaj, da je Mičo od organizatorja še uspel dobiti geslo za wifi, da je lahko zakurblal svojega iPada, s katerim načeloma nikogar ni motil, saj ga ni imel glih najbolj naglas naštimanega, ko je nabijal enga digitalnega mačka po kepi … Dunaj je kar dobro pokrit z wifi omrežji, tako da je med pivakanjem tudi v vsaki gostilni dobil geslo in proti koncu se je že tako zverziral, da je natakaricam že kar v nemščini (al kateri jezik pač govorijo tam gor) lahko naročal pasvorde. Jaz se nisem hotel učiti nemščine, kar mi je prišlo prav, ko sem šel čez prehod za pešce čez rdečo (ob 1h zjutraj, ko itak nobenega ni bilo nikjer avtomobila!), ker ko je potem polizei man name vpil, da Das Ist Rote, sem se lahko naredil Slovenca, ki itak nič ne šteka, ampak je še kar lajal in gnojil in sem se potem še bolj naredil Slovenca (torej ponižnega pa to) in se je malo umiril in že skoraj odšel, ampak se je potem že spet zelo razburil, ko sem bolj sam zase zamomljal, da namest da mene tle flodra naj gre al na sestro al pa njihove kleti mal pregledovat, če bo še kakšnega Fritzla kje morda najdu in očitno je Fritzl nekakšen pasvord za njih, kaj pa vem. Tudi ko sem malo v hecu vprašal receptorko hotela, v katerem sem bil, kaj se splača videt na Dunaju in je naštevala do nezavesti, se ji ni zdelo najbolj smešno, ko sem vprašal, če kakšno turnejo po njihovih kevdrih organizirajo. Jah, nobenga smisla za humor, vam povem! Je pa res, da sva bila nastanjena v hotelu, ki je bil nekdaj samostan in sva spala vsak v svoji meniški celici, ki je sicer malo posodobljena, ampak namesto televizije ima na steni vseeno lesen križ in na nočni omarici biblijo. Kar me je čisto malo motilo, če sem iskren, ko sem si kljub rauhen ferboten enga prcinu in je zjutraj še snažilka name malo pojodlala in sem kar mislil, da bom s kakšnim korobačem po hrbtu dobil in klečal v kakšnem kotu, a je bila potem vseeno krščansko usmiljena in sem jo odnesel samo s pridigo in verjetno par zdravimi Marijami, sam sem se itak naredu Slovenca in je nisem čist hotel razumet …
Skratka, dokaj uspešen sestanek, tle ni kej, smo se veliko naučili. Recimo, ko nisva vedela, kako iz hotela do kulturnega hrama na miting, je Mičo zakurblal svojega iPada in Google Mapse in mu je vse narisalo, sam potem je bil problem, ker na ulici ni bilo wifi omrežja, ni pa vedel, kako shraniti mapo za offline, pa je potem šel malo na Applov »how to« in sva na hitro pogledala dva tutoriala od deset minut in se je naučil shraniti print screene. Pa naj še kdo reče, da tovrstna potovanja niso koristna in da se samo bogi evropski denar čez okno meče z lopato …
Itak pa potem tist screen shot ni kaj dosti pomagal, ker je na Dunaju velik tud sumljivih ljudi, ki ne ogrožajo samo sestre in hčerke in se je bal kar tako nosit tisto drago elektronsko napravo, da bi jo vsi videli in sem jaz zakurblal GPS na svojem telefončku in naju je čist lepo vodil do cilja (50 metrov prej ti recimo pove, da se pripravi na ovinek, ko boš čez pet minut prišel do njega), edina slaba stran tega je bila ta, da kaj dosti od mesta pa nisem videl, ker sem ves čas in vso pot buljil v ekranček pred sabo. Ja, to je slaba plat, čeprav je res, da malo bi pa lahko videl to čudovito mesto, ker ko sta mi nasprot prišla dva mal čudna, ki bi jima po videzu sicer prisodil, da plezata po sestrah in mamah, ampak da sta že tako napredna, da bi se pri tem lahko tudi snemala, sem svoj dragoceni telefonček na hitro pospravil v prsni žep in bi se lahko tedaj tud malo okrog razgledal, a sta me tako postrani in sumnjičavo gledala, da sem gledal raje v tla. Je pa res, da bi tudi jaz postrani in sumnjičavo gledal človeka, ki bi mu ženski glas v žepu jakne vpil, da naj se pripravi, da bo zavil v desno ulico čez trideset metrov …
Kukr kol, Dunaj je zakon, v gostilnah se še vedno kadi …
