Dragi Šini.
Ne,
nisem pozabil na tvoj rojstni dan,
ne,
ne pišem ti zato, ker bi si spet želel v jamo,
in, ja,
pišem ti oz. ti želim zaželeti vse najbolše,
ni važno, kdaj pride čestitka do tebe,
važno je, da ti pričara nasmeh na obraz.
Pa lej,
nisem glih neki poet,
prihaja pa iz srca, prijatelj moj,
prihaja tudi iz dežele denarja in bogastva,
ampak vse to ti ne prinese simpatičnega prijatelja, ki te pobere ob 2h zjutrej z ladonivo in
odpelje v jamo,
pol pa j*** mu ma*** zakoplje v blatu, ko je človek oblečen v najboljše kavbojke!
Srečno,
in … le še tako naprej, tako bom tudi zaključil svoj email,
ki je bil napisan po koncu šihta v Qatarju,
zdej grem pa na kebab!
Pa z enim sokom bom nate proslavil, ker piva ne dajo 🙁
Žiga in Elisa
Takole se je raznežil moj prijateljček tam daleč nekje od mamice, ko so čustva še posebej močna, v bistvu se je pa le hotel pohvaliti, da je v bogati državi in da bo tudi on kmalu cekina si nabral, kar je seveda kul. Da mora njegova prijateljica pa nositi feredžo in ne sme voziti avta, mu pa dol visi oziroma po moje še odgovarja. Sam, dragi Žigi, če vaju dobijo neporočena igrati se atita pa mamico, bo šiba po goli ritki zapela! Potem se je po čestitki (mimogrede, hvala, hvala, v blato boš še lahko šel z mano!) še pohvalil, da je za 5 ojrov natankal poln tank in iz nevoščljivosti samo upam, da je za ta denar natankal zippota …
Aja, potem je pa še spodnjo slikico prilimal za darilo in sem kar nekaj časa potreboval, da sem poštekal. Ej, Žigi, hvala, želim, da tudi tebe takšni strici v misli vzamejo! .-
