Ležeče delo

Izpiti za reševalce se bližajo in treningov nikoli dovolj. Znanja je dovolj, se mi zdi, le na samozavesti bo potrebno še malo delati, pa bo. Na samozavesti kaj narediti je pa najboljše z vajo …

Smo se dogovorili po službi v Malisnici pri Mirni peči. Jaz sem že par ur prej odskakljal tja, da sem pritrdišča navrtal, a ni šlo po načrtu. Skala je krhka, da ni za nikamor. Pa poletje se je očitno še z repčkom odločilo pomigati, ker je bilo vroče za popizdit, povsem sem bil premočen. Kar je narobe svet, če mene prašate, premočeni bi morali biti bodoči reševalci z diplomo …

No, saj so bili potem, ko so začeli kapljati v večjih ali manjših skupinah. Smo začeli delati še po vročem soncu in Dejan, ki sem ga zaprosil, da naj se nam pridruži za breme, se je povsem zmočil že, ko se je oblačil v opremo. Sem ga poslal na vrv, da ga bodo bodoči reševali z vrvi in se je prav razjezil, da sem mu rekel, da bo samo ležal, da kaj zdaj nekaj grozim s plezanjem! Je potem vseeno malo poplezal, da ga je Alan snel z vrvi, popeljal čez pritrdišče in potem še čez vozel na vrvi in se ni kaj dosti pritoževal, ker delati mu ni bilo potrebno. Je igral poškodovanca. Tovrstno delo mu je všeč, samo potem mu je bilo pa malo manj všeč, ko je moral sam splezati nazaj gor, da ga je snel naslednji reševalec. Je ves čas nekaj godrnjal o tem, kako ta jamarska reševalna samo nekaj laže, da to ni nobeno reševanje, če mora on ves čas neki švicati …

No, potem smo pa žičnico napeli, po kateri smo nosila trajbali gor in dol čez odmik, tam se pa ni pritoževal nič. Ker je končno lahko ležal in delal torej leže. Pa tudi sonce ni kaj dosti pripekalo več, vsaj tam ne, kjer je obn delal in je bil prav zadovoljen. Mi pa tudi. Je bil prava izbira za poškodovanca, res. Ves umazan (no, oprema in kombinezon) in z opremo, ki je inženir varnosti Kurnik, ki je bil tudi prisoten, niti pod razno in v najhujši temi brez svetilke ne bi odobril za delo. Še za ležanje v nosilih s takšno opremo je imel pomisleke …

Kakor koli, so bili pridni, bodoči reševalci in so tista nosila z Dejanom trajbali gor in dol, edini problem je bil, ker so morali med sabo komunicirati bolj tiho, saj je poškodovanec v nosilih zaspal. In če se zbudi, ko še ni odpočit, zna biti tečen, to vem iz prve roke. Da so ga tu in tam malo preveč na glavo postavili, ga pa sploh ni motilo …

Vmes sva z Anžijem ogenj zakurila in klobase spekla, a ker je šel v nabavo Grdin, smo bolj kilavo jedli. Za enajst ljudi (9 dedcev, Den in travojedka Katarina) prinesel 4 klobase. Kaj naj rečem, vsaj kruha in paradižnikov je bilo dovolj …

Dejan je potem domov odpeketal, mi smo pa še debelo v noč trajbali manevre. Mi je bilo prav simpatično, da so se šele ko je bila že trdna noč, spomnili, da imajo na čeladah tudi svetilke in jih prižgali …

Ko sem visel na tirolki, da jo je Vid lahko popustil pod bremenom, je pa poskusil biti duhovit. To večkrat. Poskusi biti duhovit. Največkrat mu ne rata. Da bo tirolko na hitro popustil, da bom padel. Sem mu povedal anekdoto o študentu, ki je prišel k profesorju na ustni izpit. Ta se je guncal na stolu in po tleh zgrmel, ravno ko je študent vstopil in študent je seveda bruhnil v krohot. Profesor se je počasi pobral, ga pogledal in mu mirno pojasnil, da sta očitno ta dan oba padla …

Vid me je potem spustil počasi, ampak za izpit narediti bo potrebno pa vseeno še kakšen kofe prinesti …

Aja, Potrpin je prišel v popolnoma novem kombinezonu. Itak da smo ga vsi drkali, ko sem ga vprašal, kdaj ga je dobil, ker ga zadnjič na potapljaški vaji še ni imel, je pa kar pokonci skočil. Da na takšno vajo ne more obleči povsem novega kombinezova, ker bodo vsi mislili, da je popolni začetnik. Da ga mora malo umazati in parkrat oprati na kakšnih manj pomembnih zadevah, da ga bo šele takrat začel nositi povsod. Vidite, to so izkušeni možaki!

So pa tudi drugačni. Pred leti sem pozimi delal reportažo o jadranju po Kornatih. In me je človek, ki je vse življenje preživel na morju in barki, oblekel v popolnoma novo rumeno dežno obleko. Njegova je bila enaka, le vsa črna od tinte neštetih hobotnic je bila ter vsa polimana z milijon flikami. Je rekel, da ko midva končava, bo svojo obleko vrgel v smeti in začel uporabljati to, ki sem jo imel oblečeno jaz. Da najprej bo šel pa zvečer na plažo, kjer sipe in hobotnice lovijo domačini. Ki se pretvarjajo, da jih ne zanima, kaj počne popoln novinec v popolnoma novi obleki, a ko potegne ogromno sipo iz morja, vsi v sebi debelo zakolnejo, ker vidijo, seveda! Ko pa potem stopi do prvega domačina v umazani in izrabljeni obleki, ki še nič ni ujel, mu pokaže svoj ulov ter ga v pristni purgerščini vpraša, če je to za jesti, če morda ve (gospon, kaj se to je?), pa kletvice postanejo glasnejše! No, tako se tudi lahko novo obleko začne uporabljati …

Napiši mnenje