Domneve

Zadnjič enkrat me je neka učenka vprašala, bolj je hotela potrditev njene domneve, da glede na to, da sem jamarski reševalec pa to in da nisem lih debel, da je bil moj priljubljen predmet v šoli zagotovo telovadba.

Saj sem se hotel zlagati, telesna vzgoja je pomembna, dajmo otrokom pozitivne vzglede, a se nisem. Sem priznal, da ni bila, nisem pa povedal, da sem imel menda prvi na novomeški gimnaziji ever popravca iz telovadbe.

Smo tekli na 800 m za oceno in sem se s prijateljem že po pol kroga skril v grm, kjer sva enega prižgala in se hehetala zadihanim prijateljem, ki so nabirali kroge, vmes sva se pa nekaj uštela pri štetju pretečenih krogov in sva potem v cilj pritekla s tremi ali štirimi bajski, ki so zaostajali za cel krog in na ciljni črti spustili dušo!

Učitelj je vedel, da sva nekaj mutila, ni se mu pa niti sanjalo, kaj, ker itak da ni niti pomisliti mogel, da sva se kje skrivala in na cilj pritekla kot zadnja, to bi naredili le butli. Pa ker nisem bil njegov najbolj priljubljen učenec, cveka pa pri telovadbi nisi mogel dobiti ter posledično popravca tudi ne, ker ocena manj uspešno tega ni zahtevala, je izkoristil priložnost in me ni ocenil, kar je pomenilo, da sem moral, ko so vsi ostali že imeli spričevala, reskirati en cel dan, da sva šla čez cel njegov jebeni letni program.

Se mi zdi, da so me še par dni vse mišice bolele …

Naslednja (napačna) domneva, ki je priletela od učencev, je pa bila, da s šolskimi spisi verjetno nikoli nisem imel težav, ker sem nagrajeni pisatelj pa to.

Sem tudi prikimal, čeprav to ni bilo čisto res.

Smo v prvem letniku dobili že kmalu na začetku spis, v katerem naj bi pisali o mednarodnem dnevu invalidov ali nekaj takšnega. In ker se mi niti sanjalo ni, kaj  naj bi sploh pisal, sem se prepustil domišljiji ter napisal zgodbo o tem, kaj pomeni biti invalid. Ker sem to vedel iz lastnih izkušenj, sem si na smučanju zlomil nogo in ker je bilo to ravno v obdobju moje intenzivne rasti in ker je bil zlom tako kompliciran, da sem dobil gips za dva meseca, je bila potem, ko so mi mavec sneli, zaceljena noga krajša za 3 cm!

Kar je pomenilo, da sem grdo šepal in izstopal od zdravih ljudi, ki so se me posledično izogibali, pa drugo nogo so mi potem zlomili in mi jo dali za dva meseca v gips …

Naslednjo uro je profesor za slovenščino (ki smo se ga vsi bali!) privihral v razred, na kateder vrgel kup spisov, potem pa privihral do moje mize.

Si po pravici napisal v spisu? me je vprašal.

Zmrznil sem. O spisu sploh nisem razmišljal, potem ko sem ga oddal, prepričan sem bil, da za kakšno štirko bo zih dober, a ko je profesor molče stal pred mano in me srepo gledal, pričakujoč odgovor, sem se usral.

Mrzlično sem razmišljal, kje sem ga polomil. A če napišeš takšen spis, to morda pomeni, da se norčuješ iz invalidov?!

Ja, sem posrano, tiho izdavil.

Človek me je potegnil pokonci (ne za ušesa, kakor so me ponavadi iz stola vlekli) ter me objel. Potem se je pa obrnil proti začudenim sošolcem in jim povedal, da je jokal, ko je bral moj spis. In da naj me spoštujejo, ker ni to kar tako takšnjo izkušnjo v življenju imeti!

Evo, takrat sem vedel, da sem ga usral, da morda bi bilo bolje povedati po resnici, da sem si vse skupaj izmislil, a je bilo že prepozno!

So potem iz tistega spisa kar dober halo naredili, še nekakšno nagrado sem dobil, pa na eno državno proslavo so me zvlekli, kjer so ga prebrali, jaz sem moral pa na koncu vstati, da so mi vsi ploskali. In me je bilo do konca sram, ko me je pohvalil še nek človek na invalidskem vozičku in mi zaupal, da njegovo trpljenje v primerjavi z mojim ni bilo nič!

A če že zaserješ, zaserješ do konca, sem si mislil in na srečo se je na vse skupaj kmalu pozabilo.

Pri spisih smo imeli pa še eno zabavno prigodo, za katero boste zagotovo mislili, da sem si jo izmislil, a si je nisem. Stoodstotno je resnična, čeprav spada bolj v tisto Ripleyevo Saj ni res, pa je!

Po tem, ko je profesor vsem povedal, kako dober spis sem napisal, se je vrnil za kateder in predse poklical dva fanta, s katerimi sem kasneje postal zelo dober prijatelj.

Kdo od vaju je prepisoval?!

Jeco je kasneje povedal, da se mu je čudno zdelo, zakaj prijatelj ves čas k njemu gleda, saj pri prostem šolskem spisu pač nihče ne plonka, ampak Goli tega očitno ni vedel. Ker je dobesedno prepisal prosti spis, je dobil velik cvek, Jeco, ki ga je napisal in ne prepisal, je pa dobil malo manjši cvek. Ker je bil spis menda enostavno zanič!

Ja, vem, težko verjetna zgodba, ampak Goli je bil res zmožen marsičesa, celo zaspal je v prvi klopi pri zgodovini.

Medtem ko je bil vprašan!

 

Napiši mnenje