Moja predraga zelo rada nakupuje. Za razliko od mene. Čeprav, če bolje pomislim …
Morda pa ne nakupuje rada, saj čisto zares ne vem, a hladilnik je vedno poln, higienske potrebščine v kopalnici se vedno nove pojavijo, ko starih zmanjka … Vsako soboto se odpelje v veliki šoping in ko se vrne, sem že pokonci, da ji pomagam zadeve iz prtljažnika avtomobila trogati v hišo. Evo, po tem sem sklepal, da rada nakupuje, ker pač redno nakupuje.
Jaz redno ne kupujem. Jaz pravzaprav sploh ne nakupujem. Impulzivno klikam na računalniku in sem potem ves vesel, ko poštar zvoni z novimi pridobitvami, čeprav veselje ne traja dolgo, ker pogosto že pozabim, kaj sem sploh naročil in brez česa mi živeti ni bilo, ko pa pride, se pa sprašujem, kaj tisto pizdarijo sploh rabim in kje sem imel glavo, ko sem klikal!
Ampak zadnjič sem pa Hoferjev katalog listal, kar občasno počnem, če za mizo, ko kaj v usta mečem, nimam drugega in mi je v oko padel komarnik. Pa ker me je ravno ena teh beštij kakšno uro nazaj prvič letos na vrtu udarila in ker zadeva res ni bila draga, sem sedel v avto in se odpravil po nakupih. Ker kje je Hofer v Novem mestu pa vem, je nasproti Petrola, kjer pa redno nakupujem.
Da predragi moji pokažem, da tudi jaz znam in da potem v spalnici ponoči ne bo rabila ploskati, da si sosedje prek ceste ne bi morda napačno predstavljali, zakaj sredi noči v spalnici ploska …
Sem zadevo kupil in le na hitro doma ošvrknil risbe, kako se zmontira in ker ni bilo tako enostavno, da bi samo ven vzel in na okno prilimal, sem jo postavil v kot. Naj počaka na boljše čase, ko bom pri volji za sestavljanje …
V nedeljo smo pri nas na vrtu kofetkali in ker so nas malo komarji, se je predraga spomnila, da morda bi pa tisti komarnik sestavil, če ga že imamo. In je še ona slikce pogledala in se začela smejati. Da to nikoli ne bo sestavljeno, da sploh nimamo toliko orodja, kot je bilo tam narisano, da ga za sestavljanje potrebujemo. Je bilo prevroče, da bi sprejel izziv, le z roko sem zamahnil, da ko me bo prijelo, bo to ajncvajdraj, da od orodja pa potrebujem izvijač, kladivo in silvertejp, le občasno, pa ne pri komarniku, pa še WD-40.
Pravi možak mora s tem jedrski reaktor sestaviti, sem bil suveren.
No, danes sem se pa spravil zadevo sestaviti. Ko je že noč padla in je šla vročina za hribe. Sem zadevo razpakiral in že takoj izgubil en delček, je padel med deske sibirskega macesna, iz katerega je terasa. Se kaj dosti nisem sekiral, ker zagotovo ni bilo pomembno, samo ena brezvezna podloška.
Sem pogledal narisana navodila, iz katerih mi ni bilo nič jasno, zato sem še pisna navodila preštudiral in se mi je začelo iz ušes kaditi.
Jah, nič, sem si mislil, bom že sproti, ko bodo zadeve sproti kazale, kaj in kako.
Najprej je bilo potrebno izmeriti okno. To sem znal. Sem celo svinčnik s sabo vzel, da sem si mere zapisal, ponavadi mislim, da si jih lahko zapomnim!
Potem je bilo potrebno pa aluminijase profile za okvir odžagati na mero. Dva daljša po višini, dva krajša po širini. Tukaj sem pa tamalega poklical, naj pride dol s pravokotnim trikotnikom, ker se mi ni ljubilo po kotnik v garažo. Odžagal sem tri letvice, dve kratki in eno dolgo, ko sem malega poprosil, naj odmeri še eno za višino okna, je pa začel stokati.
Kaj se je zgodilo? Prej je širino okna odmeril na daljšo letvico, ki je bila daljša zato, ker je bila namenjena za višino okna!
Sva z odžaganimi letvicami skočila do okna in z olajšanjem ugotovila, da sva pozabila odšteti širino letvic, ki se v okvirju prekrivajo, kar je v načrtu lepo omenjeno, zato so bile itak predolge. In ni bilo kakšne prevelike škode, je bila tudi krajša letvica še dovolj dolga za višino mojega okna.
Sva odžagala, potem sva se lotila sestavljanja. Brez heca moram priznati, da sva ene pol ure le tista navodila glasno brala in gledala, kaj imava na mizi, jasno nama ni bilo pa nič! Kljub risbam!
Potem je mali nekako ugotovil, kako se tiste vzmeti postavijo v okvirje s kotniki, a se je pojavila druga težava. Dobili smo osem vzmeti in v navodilih je lepo pisalo, da na svak kotnik namontiramo eno vzmet iz rozaste vrečke, drugo vzmet pa iz prozorne vrečke!
Vrečke so bile, a so bile prazne, sem iz vseh vrečk že vse na mizo stresel!
Katera vzmet je bila v rozasti in katera v prozorni, bi morda včasih vedel le Stasi, midva sva pa porabila dodatne pol ure, da sva ugotovila, v kateri malenkosti se razlikujejo in sva zadeve sestavila!
Potem sva se lotila okvirja, ni šlo zlahka! Ker sva eno kratko stranico postavila tja, kjer bi morala biti dolga in ni bilo pravega kota, a na srečo sva to ugotovila, še preden sem s kladivom mahnil po letvici, da jo na silo prepričam, da mora v kotnik z vzmetjo!
Sva spet vse razmontirala (no, dve tretjini) in še enkrat sestavila, tokrat prav, pa celo malo hitreje je šlo, ker sva že imela trening prej.
Ko je bil okvir končno sestavljen (še brez mreže in nekih lepotnih plastik, sva pa zadevo pred spalnično okno odnesla, da preveriva. In seveda ni šlo, pri krajšanju sem nekaj narobe izračunal očitno, ker je zadeva najmanj dva centimetra bila prevelika.
Nisem popizdil, skrajšam vedno lahko!
A ko sem zadevo ven prinesel, da preskusim, sem opazil, da ne bo šlo, kakor Hofer predlaga! Sem šele potem naknadno videl, da imajo očitno dve vrsti komarnikov, ene za ene vrste oken, druge za drugo vrsto. Pa ne vem čisto točno, katero vrsto oken imam jaz, sem pa skoraj prepričan, da komarnik ni za mojo vrsto!
Kakor koli, sva zaključila, mali ima jutri šolo, mene je pa tudi delovna vnema kar malo minila. Bova zaključila jutri. Ne vem sicer, če po načrtih, bom pa šel jutri zagotovo v trgovino, da preverim, če imajo morda silver tejp rjave barve, kakor so moja okna. Ker če ne bo šlo po načrtih in skoraj zagotovo ne bo šlo, bom tisto mrežo kar s silvertejpom rjave barve prilimal na okvir, saj se od daleč skoraj ne bo videlo, majkemi! Plus moja predraga je danes kupila milijon rož in zelišč, resda ni imela v mislih spalničnega okna, a dva ali tri paradajze lahko tudi tja namestiva in se bo še manj videlo, kako sem komarnik zrihtal!
Ampak komarnik bo, definitvno, pa če ga bom moral s črnim silvertejpom zalimati, ker sem ji obljubil, da čez odprto okno živ komar v najino spalnico letos prišel bo ne!
In jaz svoje obljube skoraj vedno držim.
Samo malo me jezi, da frdamani Nemci komarnike delajo bolj komplicirane kakor jedrsko elektrarno, ker če bi to vedel, bi šel v Tedija kupiti samo tkanino in bi komarcem vstop preprečil mnogo mnogo ceneje …
