Za zaključek bralne značke so za nagrado učenci osnovne šole Drska dobili mene. Jah, saj vem, ni lih nekaj, a očitno jim je bila knjiga všeč, ali pa so bili samo veseli, da jim je zaradi mene odpadla matematika …
Bilo jih je več kot sto, a ni bilo prenaporno in tudi kaj dosti po telefonih niso brskali med pogovorom (če jih sploh smejo imeti pri sebi, tole sem šele zdaj pomislil!), le malo na hec obrneš, pa gre …
Na koncu je bilo, kot vedno, kar nekaj zanimivih vprašanj, a najbolj zanimivo vprašanje je priletelo bolj osebno, so do mene pristopile tri deklice. Kar resne, se je videlo že takoj, da gre za resno in pomembno zadevo.
Zanimalo jih je, če sta na koncu Blaž in Irena (glavna junaka moje knjige) skupaj. Če sta par …
In moram priznati, da sem z odgovorom malce okleval. Pisatelji smo namreč bogovi. Mislim, s svojimi literarnimi junaki lahko naredimo, kar želimo, imamo takšno moč in pravico to početi. Kar nekakšno potrebo sem začutil, da bi ji z resnim obrazom povedal, da sta seveda postala par, se poročila, dobila kup otrok, potem se je pa Blaž zapil in Ireno pretepal na tedenski bazi, pa še v kockanje se je vrgel, da so ostali brez denarja, a tega seveda nisem storil! So namreč deklice čakale, kaj bom povedal z zadržujočim se dihom, za njih je bilo to vprašanje pomembno …
In seveda sem odgovoril na edini možni način. Se mi zdi. Da pri knjigah je pomembno tudi to, da vzbujajo domišljijo, da dober pisatelj ne zapiše vsega, kaj mora prepustiti tudi bralčevi domišljiji.
Se mi zdi, da so razumele, ker so odšle dobre volje.
Sem skoraj prepričan, da točno vem, kako se je moja knjiga končala za njih!
Ja, veliko zadovoljstva in zadoščenja dobi človek, če je njegovo delo všeč ljudem, res! Celo nek dečko je prišel do mene in se pozanimal, če bi on tudi lahko jamar postal, ker se mu zdi, da ima malo klavstrofobije. In tudi on je zadovoljen odšel, ker sem mu priznal, da malo klavstrofobični smo itak vsi, a da se to z vajo lahko premaga.
Morda pa na račun moje knjige celo kakšnega mladega jamarja pridobimo, kar bi bilo v redu. Bi jih lahko čez ožine pošiljali pokukati, kaj dogaja v nadaljevanju jame …
Pa kofe sem si nato privoščil ob Krki, se je Klemi vrnil iz gastrbajtanja!
