Klemi je poslal kratek povzetek letošnje ekspedicije v Skalarja. Čisti uspeh v vseh pogledih!
Med 10. in 20. avgustom je na vseh akcijah sodelovalo 38 jamarjev iz 7 držav (Slovenija, Italija, Slovaška, Severna Makedonija, Švedska, Ukrajina in Izrael) ter iz 13 različnih slovenskih jamarskih društev. Najnižja točka brezna ostaja na globini – 1200 m, smo pa raziskali in izmerili za dobrih 1 km rovov ter na novo izmerili še 1,1 km starih rovov. Skupna dolžina Skalarjevega brezna znaša sedaj 8176 m, od julija 2021 pa smo skupaj raziskali prek 3,5 km novih rovov.
Zadnji dan ekspedicije pa se je za zaključek v jamo spustila še velika skupina jamarjev ter iz nje prinesla skoraj 150 kg smeti! No, saj pravih smeti v Skalarju čisto zares ni bilo, smeti vedno sproti ven odnesemo. Je pa bilo v bivaku na 550 m kar nekaj hrane, ki ji je rok trajanja potekel že kmalu po letu 2000! Vsak jamar s sabo nese nekaj hrane, raje več ko manj, in potem višek pusti za naslednje trpine. Pa se počasi nabira …
Bilo je še nekaj starih vrvi, ki smo jih zamenjali, pa ne ven odnesli in še par malenkosti. Med njimi tudi češki ali ruski pornografski časopis. Tisti old school, zaradi katerega smo se starejše generacije navadile liste obračati z eno roko, kakor je pred časom Den ugotovil!
Ko smo prestavljali bivak na primernejše mesto, sem ga našel med armiči. Je bil popolnoma premočen in uničen in sem ga samo v vrečo za smeti zabrisal, če ne bi bil, bi ga odnesel ven. Zlatemu Boru. Smo bili namreč leta 2011 v jami, tri ali štiri dni, ne spomnim se več (po blogu brskati se mi pa trenutno tudi ne ljubi, čeprav je zih kje zapis tudi o tem) in ko smo po zajtrku lepo po vrsti odhajali na stranišče, je Bor edini odšel z literaturo! Mislim, v jami je itak le stopinja nad lediščem, piha, mokro je, okoli malinic ti piha, ko čepiš nad razpoko, sanja se mi ne, kako človek lahko še bere. No, bere! Saj bral ni, ker itak ne razume ne češko ne rusko, bolj je slikice gledal. To so bili še časi, ko si moral listati z eno roko …
Zdaj pa čaka, da na svet priveka njegov prvi potomec. Ampak ta dva dogodka itak nista povezana, da ne bo kdo mislil, je vmes namreč deset ali več let!
Hotel sem samo povedati, da bi tisti pornič Boru ven prinesel za spomin na daljne čase in dosežke, a mu ga nisem. Niti fotke se nisem spomnil pritisniti. Zato spodaj limam par fotk od takrat, ko smo tudi že raziskovali Skalarja. Čeprav ne tako zelo organizirano in uspešno kot tokrat …
