Danes dopoldne sem se zbudil in v hiši je bilo vse tiho. Okej, navaden delovni dan. Potem sem se spomnil, da je sobota. Da so vsi doma. Da bi moralo kaj ropotati …
Mali je imel še temo v sobi, sem opazil, ko sem vstal, v dnevni sobi pa ni bilo nikogar. Mislim, moje predrage ni bilo, kuzlica in mačka sta priskakljali za mano. Ker vesta, da bo hrana, ko se prižiga kofeavtomat.
In ko vesta, da bo hrana, tudi tišine ni več, zato se je tudi mali kmalu oglasil.
Vprašal sem ga, kje je mama, če je šla morda v trgovino.
Je skoraj prepričano odvrnil, da ne, ker ga je že včeraj prisilila, da jo je spremljal, sta nakupila zalog za pol vojne in je potrebovala nosača.
Med srebanjem prve kave in branjem časopisa me je pa prešinilo – šla je! Končno je imela dovolj in je kar šla …
Sem se takoj pomiril, ker to se ne more zgoditi. Ne da bi moja predraga soproga imela vsega dovolj zaradi moškega dela družine, temveč da bi kar odšla. Scenarij bi bil verjetno drugačen, jaz bi dobil plastično vrečko z vso svojo imovino in bil postavljen pred vrata …
Okej, saj s plastično vrečko verjetno pretiravam, ker ona je ekološka in bi dobil vrečko za večkratno uporabo, pa samo jamarske opreme je toliko, da bi jih moralo biti kar nekaj …
Med srebanjem druge kave sem pa zaslišal avto, ki je zapeljal pred hišo. No, kuzlica ga je zaslišala, ona ima boljši sluh. Zvonca ne potrebujemo več, še preden se oglasi, že ona znori, ne glede na to, kje v hiši ali na vrtu se nahaja!
Uglavnem, moja predraga je priskakljala v dnevno sobo in teatralno vkliknila: Taaaa-daaa …
Neumen nisem, vem kaj to pomeni!
O, si bila pri frizerju, lepa, sem iskreno odvrnil, ne da bi premaknil pogled s časopisa.
Ne.
Nove hlače?
Ne.
Nova bluza (ali kakor koli se reče ženskemu zgornjemu delu oblačil)?
Ne.
Pedikura, kozmetičarka, sem bil že malo obupan.
Dvignila je nogo in mi pod nos porinila stopalo.
Najprej nisem opazil, sem mislil, da moram kaj povohati, da je kakšna fora, ker še vedno ne zaznavam vonjev. Potem sem pa opazil.
Najbolj retro natikači, kar si jih lahko zamislite, so bili grdi že, ko so se prvič pojavili pred petdesetimi leti, pa četudi jih čefoti ne bi estetsko nadgradili z belimi nogavicami!
Parkrat sem jih na kakšni mladenki opazil, ko pridem na šolo predstavljat knjigo, tudi z belimi nogavicami, v katere trenirko zatlačijo in ker sem res že star in se mi zdi, da imam vsaj majčken občutek za estetiko, sem ob pogledu na tisto grozoto vedno malo v usta bruhnil!
Rekel pa seveda nisem nič, ker kaj pa jaz vem, kaj je visoka moda pa to, pri meni se estetika pri kakšnih res udobnih gojzarjih konča …
No, predraga soproga mi je tisto rozasto grdoto pod nos pomolila (v njeno obrambo moram povedati, da je imela pa vsaj črne nogavice obute, ne bele, pa flis je bil tudi stilsko usklajen rozast!) in reagiral sem, kot mora vsak pameten soprog v takšni situaciji – crknil sem od smeha!
Ni bila užaljena.
Adidasove so, je mirno pojasnila, tako zadovoljne je že dolgo nisem videl.
Seveda nisem vprašal, koliko so stale, ker neumen nisem, to sem že povedal, sem pa prepričan, da več ko kakšni moji visokogorski gojzarji, če jih dobim s popustom!
A boš začela tek na sto metrov trenirat, sem vprašal med krohotom.
Ne, to je zaradi zračnosti.
Je nisem več zbadal, le to mi je morala obljubiti, da na sprehod s psom jih pa ne bo obula, kar je takojci storila.
Da tudi ona ni čisto neumna …
Mi je že zadnjič povedala, da ji je pedikerka povedala, da so se ji na enem nohtu na nogi pojavile gljivice in to je bila kar bomba v našem svetu!
Namreč, ko se moja predraga stušira, ni tako kot pri meni, ki stopim iz tuš kabine v kopalnico kar na ploščice, se na hitro malo obrišem in takoj oblečem, še napol moker, bodo že oblačila popivnala tisto vodo, ki je še ostala. Ne! Ona ima za po tleh eno (čisto in suho) brisačo, za telo drugo (čisto in suho), za lase pa tretjo (čisto in suho) brisačo.
Jaz imam le eno, tisto, ki je najbližja …
In ko se cela obriše, uporabi sušilnik za lase najprej za sušenje nohtov na nogi!
To mi je bilo vedno fascinantno, jaz sušilnika niti za lase nisem uporabljal, ko sem jih še imel!
Pa v življenju nisem bil pri pedikerju, pa nisem nikoli glivic dobil!
Pa četudi bi jih, se po moje kaj dosti ne bi sekiral.
Moja predraga pa zdaj secira vse situacije, kje bi jih lahko dobila, najbolj sumi telovadbo. Telovadbo! Jaz itak ne grem za noben denar na telovadbo, sem vedel, da je nevarna!!
S pedikerko sta že cel bojni plan skovali, koliko laserskih tretmanov bo potrebnih, pa odprti natikači (adidas!) so seveda tudi nujni v tej strategiji.
Cela drama.
Ko mi je to razlagala, njun bojni plan, sem celo jaz pomislil, da bi se morda pa moral tudi jaz začeti drugače obnašati. Da ko recimo pridem iz jame z blatno vodo v gumijastih škornjih in popolnoma premočenih volnenih nogavicah, bi tudi lahko dal jamarske nogavice v pranje in gumijaste škornje opral tudi od znotraj in jih posušil.
Samo sem potem samo zamahnil z roko, ker se poznam. Jaz se držim tistega načela s Titanika – ne rabiš zdravja, potrebuješ srečo!
Ker potniki na Titaniku so šli pod vodo zdravi …
