Včeraj zvečer sem se spomnil, da moram registrirati svoje prastaro jamarsko vozilce. No, saj spomnil sem se že kak dan prej, ko me je poklicala zavarovalniška agentka. Da je prišel tisti dan v letu pa to …
Sem ji odgovoril, da moram najprej tehničnega narediti, potem se pa pri njej oglasim. Mi je jela zatrjevati, da to ni potrebno, da zavarovanje lahko naredi že pred tehničnim, ker me očitno ni razumela. In sem ji pojasnil, kakopak. Da pri tako starih jamarskih vozilih ni tako samoumevno, da bodo naredila tehničnega, in če ga ne naredijo, gredo na odpad, pred garažo pa pride novo prastaro jamarsko vozilce. Da je tako ceneje. Vedno, ko mi prijatelj dr. Stibro, avtomehanik, pove, da vozilce ne bo naredilo tehničnega, ker so recimo gume preslabe in da moram nove gume recimo kupiti, se spravim računati. Nove gume za prastari avto so toliko in toliko, nov prastari avto, ki je tehnično izpraven, je pa le malenkost dražji. In je izi računica, stari gre na odpad, novi pa pride namesto njega …
Okej, če si Tomaž Grdin, je račun drugačen, bolj kompliciran, tam pridejo fakultete pa koreni in integrali v enačbo, kar zna samo on izračunati in poišče na avtonetu vozilo, ki mu je že od nekdaj všeč, pa ga v Evropi recimo niso prodajali in je zdaj, ko ga kot starega že lahko uvozijo, drago ko žafran, in potem med tistimi redkimi vozili izbere najcenejšega, jaz ga prepričujem, da poišče sumljivo najcenejšega med enakimi, pa se ne da, potem pa vanj zmeče trikrat več denarja, kot bi ga plačal za najdražjo varianto, ki je tehnično vsaj približno izpravna, ko pa še kar ne dela in se kaj stočetrtega pokvari, pa zadevo odpelje na odpad, ker denarja za brezupne projekte pa on ne bo metal stran!
Zmagovalna je njegova ugotovitev, ko je kupil popolnoma izpraven avto, da je popolnoma izpraven samo zato, ker je model, ki mu ga je prodal, žarničke v armaturi, ki zasvetijo, ko je kaj narobe, ven odšravfal. Ko je prijatelj nabavil nove žarničke in avto kresnil, so se pa prižgale še nove žarničke, ki ponavadi ugasnejo, ko se avto prižge!
Zdaj ima novo vozilo, je kupil spet najcenejšo varianto, ampak od poštenega kupca, ki mu je povedal, da je vozilo cenejše zato, ker mora zamenjati jermen in sklopko, kar stane toliko in toliko in ko je plačal za ta servis več kot je dal za avto (pa še vedno manj, kot je bil naslednji v oglasu, je ponosno povedal!) in se ponosno odpeljal naproti kavi z mano, je v najbolj cestno obremenjeni uri v glavnem križišču Novega mesta, čez katerega hrume ljudi iz šihta hiti proti domovom, zadevo zaprl. Kolona je bila do Dolenjskih toplic …
Popravilo pa ne več tako drago (reklamacije ni bilo, ker ne nov jermen ne nova sklopka nista crknila temveč nekaj petega), ampak ravno prav, da bi lahko kupil malo dražjega z oglasa, ki je bil verjetno bolj izpraven.
To je že res, bi potem dejal moj prijatelj, samo to vozilo ne bi imelo novega jermena in nove sklopke!
Kar je verjetno res, zato jaz za jamarsko vozilo kupim tehnično izpravno vozilo, ki je dobro vsaj za eno leto in če se strga jermen, kar je približno 400 evrov, gre na odpad!
Torej, sem tako razložil svoji zavarovalniški agentki in je razumela, zvečer, ko sem se spomnil, da imam registracijo in da moram vozilce do dr. Stibrota odpeljat, sem pa predrago soprogo zaprosil, da se z mano zapelje do delavnice. Avto vedno odpeljem že zvečer, ker ko moj prijatelj začne delati, jaz spat odhajam …
Ko sem prisedel v družinsko vozilce, da me predraga soproga domov odpelje, me je pa presenetilo, ko je kakor mimogrede povedala, da ni šans, da Škoda tehničnega naredi. Sem jo pogledal začudeno, nič ne tajim, potem pa še Škodo, sem mislil, da ji je kolo odpadlo ali kaj, potem je pojasnila, da so jo oči pekle, ko je za mano vozila, da tako smrdi.
Jaz še vedno ne voham in ne vem, ali se je hecala ali ne, kaj pa ima moje izpušne pline za vohati, ampak ko me je danes dopoldne prijatelj poklical, naj pridem po vozilo, sem ga vseeno malo v strahu vprašal, ali se bom od njega napotil proti odpadu ali zavarovalniški agentki.
In je mirno odgovoril, da ni bilo tako hudo, da za eno leto bo še, ko sem do njega prišel, je imel pa ravno eno stranko. Sem mirno čakal, da se z njo zmeni, a me je poklical k sebi in potem tistemu človeku jel razlagati, da to je pa najbolj srečen človek na tem svetu.
In pri tem pokazal name.
Sem bil kar malo presenečen in sem nehote čez rame za sabo pogledal, če kdo ne stoji za mano.
Prijatelj je pa potem tistemu človeku mirno pojasnil, da sem najbolj srečen človek na svetu, da se za nič ne sekiram, da nimam brige na tem svetu, v službo ne hodim, prešvical menda tudi še nisem (me še ni videl v jami!), pa najboljšo ženo na svetu imam in neverjetno srečo, ker imam njega za prijatelja.
In sem lahko le potrdil, kaj sem pa hotel, ker je bilo vse izrečeno res.
Ko je dodal, da je edina oseba na tem svetu, ki mi lahko konkurira pa njegova žena, sem mu lahko pa samo še enkrat pritrdil.
Ker kar je res, je res.
Edino malo sem zdaj vseeno v stresu, ker bom moral jutri zgodaj vstati, imamo že navsezgodaj reševalno vajo …