Enkrat sem prepričal mojo predrago, da smo kuzlico na sprehod odpeljali z mojim jamarskim vozilcem. Saj veste, rada koplje in je potem vsa usrana in ni za v Volvota. Ji ni bilo preveč všeč. Mislim, kuzlici je vseeno, moji predragi ni bilo. Ker je znotraj takšna, kakor se za jamarja spodobi in ni najbolj pametno se voziti v njej čist …
Je nekaj kritizirala moje vozilo, pa sem jo zavrnil, naj bo kar lepo tiho, da je avto čisto v redu, da ima Blaupunkt radio s kodo! In kar je najpomembnejše, imam celo papirje in kodo!
Itak da se je smejala, predvsem zato, ker kdo bi pa ukradel tak prastar radio (ima še kasetnik, čeprav nimam nobene kasete več), pa čeprav je najbolj dragocena stvar v avtu in čeprav še kodo poleg prilimam.
No, danes pa me pokliče dr. Stibro, naj pridem po vozilce, na katerem so mi pred kratkim ukradli najbolj vredno stvar. Ne, ni bil radio, sem se motil, katalizator je bil! Me je prišel iskat njegov sin (jap, je tudi mene presenetilo, da šofira in da je za eno glavo višji od mene, se mi zdi, da smo včeraj zapili zaploditev!) v najbolj fensi avtu, v kakršnem se še nikoli nisem peljal in itak da sem malega pohvalil atetu. Je rekel, da današnji fantje potrebujejo samo dober avto, redno plačo in trd sveder in mislijo, da je vse okej, čeprav ni. Je bil kar malo jezen, da kadar koli pride v njegovo stanovanje, je na ekranu samo kri!
Malo sem se ustrašil, pa je pojasnil, da računalniške igrice igra. Sem ga takojci potolažil, da naj gre vsak teden svečko v cerkev prižgat v zahvalo, ker milijon drugih sinov, ki imajo tudi vedno kri na ekranu (z vključno z mojim najmlajšim), ne hodi v službo in nimajo tako dobrega avta (o svedrih nisva razpravljala, s tem pri teh letih ni težav, kolikor se spomnim!), pa je samo zamahnil z roko …
Sem se odpeljal proti domu in užival v tihem ropotu avta in bil kar malo hvaležen cigotu, ki je katalizator odrezal pošteno naravnost, da dr. Stibro ni imel preveč težkega dela in bo račun zatorej malo manjši, potem sem se tega naveličal in radio prižgal. Da malo muziko poslušam namesto avspuha.
Pa ni nič zašpilalo, ko sem gumb pritisnil, na ekrančku je pa samo kodo zahtevalo. Se mi je kar do ušes nasmejalo, moram priznati. Jebi se, Blaupunkt, imam kodo, ne boš me!
Že med vožnjo sem v predalu izbrskal pravi papir (ne, nisem ga vrgel proč, ko sem od strička avto kupil, čeprav me je prav imelo, da bi ga, ne vem, zakaj!?), ampak je bila na njem samo koda zapisana, navodila, kako jo vtipkati, pa ne.
In sem doma potem pred hišo sedel in se drkal s tisto kodo zih dlje časa kot je cigo potreboval, da je katalizator odžagal, a mi je na koncu uspelo.
Avspuh zdaj prdi, radio ropota, vse je, kakor mora biti. Samo še do jame me naslednji teden odpelje, pa smo zmagali …
